Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
724 epizod
724 epizod
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
V začetku februarja bo minilo trideset let od smrti skladatelja Matije Tomca. Rodil se je 25. decembra 1899 v Beli krajini. Šolal se je najprej v Novem mestu, nato na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu. Poleg šole je igral violo in rog, kasneje je tudi orgle. Leta 1920 je po maturi vstopil v bogoslovje. Posvečen je bil leta 1923; najprej je opravljal delo kaplana v Mokronogu. Pozneje se je odločil za študij kompozicije in orgel na Dunaju. Po vrnitvi leta 1930 je bil profesor na Škofijski gimnaziji v Šentvidu, kasneje pa na Klasični gimnaziji v Ljubljani. Po ukinitvi gimnazije je še eno leto ostal v Ljubljani, potem pa je odšel v Domžale. Orgle je poučeval na glasbenem konservatoriju in na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot pedagog se je upokojil leta 1948, nato je bil župnik v Domžalah. Tomc je bil predvsem zborovski skladatelj. Njegovo glasbeno delo je zelo raznoliko: od maš, različnih skladb za liturgične potrebe za različne sestave od mešanih, moških, ženskih zborov, do skladb za otroške zbore. Leta 1947 je napisal opero Krst pri Savici, ki je na premierno koncertno izvedbo čakala 45 let. Od večjih del je napisal še 7 kantat. Najpomembnejši sta Križev pot (1942) in Stara pravda (1956). Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete, kako je o svojem življenju leta 1981 razmišljal takrat 81-letni skladatelj Matija Tomc.
Nejc Gazvoda, pisatelj, režiser in scenarist, je s svojimi romani in kratkimi zgodbami bralcem na stežaj odprl vrata v svet odraščajočih, ki so v najstniška leta vstopili ob koncu tisočletja. Diplomant filmske režije na ljubljanski AGRFT je posnel tudi celovečerna igrana filma Izlet in Dvojina, zadnja leta pa se posveča gledališču: napisal in režiral je drami Divjad in Menjava straže. Z Nejcem Gazvodo se je o njegovi razvejeni umetniški poti pogovarjal Urban Tarman.
V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom predstavljamo filmsko režiserko Jasno Kribernik. Ustvarjalka, ki deluje tudi na področju videa, multimedijske in vizualne umetnosti, se je rodila v Mariboru in po študiju režije na AGRFT začela delati na nacionalni televiziji. Njeno zanimanje je ves čas usmerjeno predvsem k dokumentarnemu filmu in videu, v zadnjem obdobju pa tudi k umetniškemu videu in instalaciji. Z Jasno Hribernik se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden in jo najprej vprašala o spominih na otroštvo v Mariboru.
Tokratno oddajo namenjamo pesnici Neži Maurer, ki je decembra dopolnila 85 let. Vabimo vas, da prisluhnete njenemu iskrivemu zapisu, ki je nastal pred leti, v njem pa je Neža Maurer razmišljala o lepem, manj lepem in žalostnem v svojem življenju, pa tudi o svojem ustvarjanju in pristnem doživljanju vsega, kar se ji je zgodilo. foto: Igor Zaplatil
Nedavno je dopolnil 80 let slovenski slikar, grafik in kipar Valentin Oman. Rodil se je v Štebnu pri Beljaku na avstrijskem Koroškem. Gimnazijo je končal na Marijanišču na Plešivcu, likovno se je izobraževal na Dunaju na Akademiji za uporabno umetnost in v Ljubljani na Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1963 zaključil s specialko za grafiko pri profesorju Riku Debenjaku. Valentin Oman je prejel je mnogo mednarodnih nagrad in priznanj, med njimi nagrado Prešernovega sklada leta 1981, nagrado Riharda Jakopiča za slikarstvo leta 1997, leta 1997 je postal častni doktor Univerze v Celovcu, Republika Slovenija pa mu je leta 2005 podelila Zlati red RS za zasluge za življenjsko delo v likovni umetnosti in prizadevanja za enakopravnost slovenskega jezika na Koroškem. Leta 2005 ga je odlikoval še avstrijski kancler s častnim križem za znanost in kulturo 1. reda. Valentin Oman velja za predstavnika zgodnje avantgarde na Koroškem in je mojster sakralne umetnosti. Veliko se ukvarja s podobo človeka. Ustvarja freske, oblikuje tudi v betonu, aluminiju in bronu. Doslej je imel več samostojnih razstav, predvsem v Avstriji in Sloveniji pa tudi drugod po svetu. Živi in ustvarja na Koroškem v Avstriji in na Dunaju. Z Valentinom Omanom se je za oddajo naši umetniki pred mikrofonom pred leti pogovarjala Tatjana Gregorič. foto: mohorjeva.at
Branko Joran je član ansambla Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani.V letošnji sezoni ga gledamo v Goethejevem Faustu v vlogi Valentina, nastopa pa še v več vlogah v Kafkovem Gradu in še v predstavah Misterij Buffo Majakovskega in Figure veneris Historiae Gorana Stefanovskega Za svoje igralske kreacije je dobil že več nagrad, med drugimi Severjevo nagrado in nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Predvsem pa je Branko Jordan izjemen interpret umetniških besedil pred mikrofonom; na radiu Slovenija redno nastopa v radisjkih igrah in v literarnih oddajah, ki postanejo del radijskega arhiva. Tokrat ga je v oddajo Naši umetniki pred mikrofonom povabila Tadeja Krečič.
Tokratna oddaja Naši umetniki pred mikrofonom je bila prilagojena programu letošnjega osrednjega slovenskega knjižnega sejma. Država v fokusu je bila Francija, zato smo pred mikrofon povabili poznavalca francoske književnosti: uglednega prevajalca in dolgoletnega urednika Aleša Bergerja in njegovega mlajšega kolega Naceta Focka, asistenta za špansko in hispanoameriško književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se strokovno ukvarja predvsem s špansko in francosko prozo 18. in 19. stoletja ter prevaja literarna in humanistična dela iz francoščine in španščine. O vlogi prevajalca nekoč in danes ter o tem, kako je francoska književnost navzoča na našem knjižnem prizorišču, se je z gostoma pogovarjala Tina Kozin.
Janez Ramoveš je v slovensko poezijo vstopil morda nekoliko potihoma, leta 1990 s pesniško zbirko Božjastnice in pet let pozneje še z zbirko Striptiz. Namesto Kim Basinger, v kateri je prvič pisal v narečju Poljanske doline. Toda s poezijo v naslednjih zbirkah Poročilo iz geta, Staroselski ciklus, Čreda in Skuz okn strejlam kurente (za katero je leta 2012 dobil Jenkovo nagrado) je ustvaril unikaten in neponovljiv pesniški svet. Za nameček je občuteno priredil kar nekaj zimzelenih komadov, ki jih poznamo v izvedbi Uršule Ramoveš in Fantov z Jazbecove grape. Uredil je tudi knjigo izbranih balad Marije Dolinar z naslovom Soloples za neveste, ki je pred kratkim izšla pri eni izmed slovenskih založb. Več o sebi je pesnik povedal v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom (pogovor z njim je oktobra letos v stolpu škofjeloškega gradu posnel Marko Golja), prebral je tudi Variacije na kupe zemlje, v oddaji pa lahko slišite tudi njegovo priredbo pesmi Summertime. Če ste zamudili oddajo na radiu, vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
V tokratni oddaji Naši umetniki pred mikrofonom gostimo baletnega umetnika Antona Bogova. Prvi solist mariborskega baleta letos praznuje dvajsetletnico umetniškega delovanja. Kot učenec klasične šole ruskega baleta prisega na izbrušenost giba in pri svojem plesu nenehno stremi k popolnosti. Z njim se je pogovarjala Ana Rozman.
Olmo Omerzu že 12 let živi in ustvarja v Pragi. Pred tremi leti je na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu predstavil svoj diplomski film in celovečerni prvenec Mlada noč, letošnji 26. festival ljubljanski filmski festival pa so pred dnevi odprli z njegovo družinsko dramo z naslovom Družinski film. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom lahko prisluhnete pogovoru Tese Drev z mladim filmskim ustvarjalcem. fotografija: Arsmedia
Alenka Pirjevec, dramska igralka, ki je svoje ustvarjanje posvetila lutkovni umetnosti, je prišla v studio oddaje Naši umetniki pred mikrofonom v mesecu, ko je minilo štirideset let odkar se je zaposlila v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer nastopa še zdaj. Alenka Pirjevec je vsestranska ustvarjalka: lutko zna voditi in hkrati interpretirati lik, pa tudi načrtovati, oblikovati in izdelati teorijo o lutki ter jo zapisati. Poleti je praznovala okrogli življenjski jubilej - razlog več za pogovor o njenem življenju in delu.
V oddajo Naši umetniki pred mikrofonom smo povabili mladinskega pisatelja, basnopisca, satirika, urednika Slavka Pregla. Rodil se je septembra 1945 v Ljubljani, kjer živi in ustvarja še danes. Doslej je napisal okoli 50 knjižnih del, med katerimi prevladujejo besedila za otroke in mladino. Avtorjeva izjemna priljubljenost se je začela po izidu legendarnega mladinskega romana Odprava zelenega zmaja leta 1976. Slavko Pregl je do svojega sedemdesetega rojstnega dne prejel vse domače literarne nagrade za otroško in mladinsko književnost. Med drugim je deloval kot urednik na Mladinski knjigi, kot podpredsednik Društva slovenskih pisateljev in predsednik Društva Bralna značka. Pred upokojitvijo je vodil tudi Javno agencijo za knjigo. Z avtorjem se je o njegovem pisanju, humorju, odnosu do otrok, medijev in življenja pogovarjala Simona Kopinšek. foto: Uroš Hočevar za pogledi.si
Dramska igralka Ljerka Belak bo na zaključni slavnosti 50. Borštnikovega srečanja v Mariboru prejela Borštnikov prstan, največje stanovsko priznanje za igralski opus na Slovenskem. Dan prej se v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pogovarja s Tadejo Krečič o svojih igralskih začetkih, delu v celjskem gledališču in Mestnem gledališču ljubljanskem, o snemanju na televiziji in filmu, o čaru radijskega mikrofona in še čem.
Ena izmed najbolj vidnih slovenskih pesnic Maja Vidmar je opozorila nase že s svojim prvencem – leta 1984 izdano zbirko Razdalje telesa. Od tedaj je izdala še šest pesniških zbirk; zadnja Minute prednosti je pri založbi LUD Literatura izšla letos. Maje Vidmar se drži renome mojstrice vezane besede, ki ga oplajajo tudi literarne nagrade. Prejela je že Jenkovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, pred mesecem dni pa je lahko na seznam dodala še velenjico – čašo nesmrtnosti, ki jo je kot prva ženska avtorica prejela za vrhunski desetletni pesniški opus. Ob tej priložnosti se je z Majo Vidmar pogovarjala Maja Žvokelj. Vabljeni k poslušanju!
Še do 12. oktobra bo v Galeriji Dessa v Ljubljani na ogled fotografska razstava Hiše in obrazi priznanega umetniškega fotografa Tihomirja Pinterja. Tihomir Pinter je bil rojen leta 1938 v Bjelovaru; po končanem študiju farmacije v Zagrebu se je specializiral za področje analitike živil, iz česar je tudi doktoriral. S fotografijo se je začel ukvarjati že v srednji šoli, nadaljeval ob študiju in tudi ob redni zaposlitvi v laboratoriju, bolj resno pa po upokojitvi leta 1991. Tihomir Pinter je najbolj znan kot portretist ustvarjalcev na raznih področij, ki jih ne fotografira v lastnem ateljeju, ampak v njihovem okolju. S Tihomirjem Pinterjem se je leta 2004 pogovarjala Vida Curk.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Tokratno oddajo Naši umetniki pred mikrofonom smo namenili pesniku, pevcu, novinarju in publicistu Esadu Babačiću, ki je letos poleti dopolnil petdeset let, a ne le to: spomladi je izdal knjigo pesmi z naslovom Kitula, zdaj piše roman, tik pred izidom je tudi prvi pravi samostojni album pankovske zasedbe Via ofenziva, h kateremu je Babačić prispeval glas in kot nož ostra besedila. Oddaja prinaša prav posebno premiero: prvič na slovenskih radijskih valovih bomo slišali naslovno pesem z albuma Bele rože. Z Esadom Babačićem se pogovarja Urban Tarman.
Neveljaven email naslov