Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odkar je vse skupaj pospešilo gibanje #MeToo ter ob akademskih aferah spolnega nasilja, o katerih se zadnje čase govori v soseščini in, glej hudiča, tudi doma, se spodobi in je pravično, da ob tem pretehtamo tudi svoje vedenje. Generaciji naših očetov se je meseno ogovarjanje sodelavk, morda celo dotikanje, zdelo nekaj čisto normalnega, danes pa je lahko najmanj mobing, če ne celo spolno nasilje, če Mojci iz kadrovske rečeš miška. In prav je tako. Nebuloze pa tokrat zanima, ali se danes na delovnem mestu, v šoli ali službi še soočate s čimer koli, kar bi spominjalo na seksistično diskriminacijo, spolne šege prejšnjih časov ali spolno nasilje? Ali se spodobi, da sodelavka komentira sodelavčev biceps, on pa njene noge? Kdaj je to (že) spolno nasilje? Kje je danes za vas meja? Kaj se ne bi smelo več početi, pa se vendarle dogaja? Kaj podobnega v teh časih doživljate dekleta in žene? Kje ste, gospodje dragi, sami sebe ujeli na tankem ledu? In ne nazadnje: kje je točka, ko lahko rečemo tudi to, da pretiravamo?
Kje se začne? Kako se stvari spreminjajo z generacijami? Kdaj ste vi nadlegovalci? In kje je točka, ko lahko rečemo tudi to, da pretiravamo?
Odkar je vse skupaj pospešilo gibanje #MeToo ter ob akademskih aferah spolnega nasilja, o katerih se zadnje čase govori v soseščini in, glej hudiča, tudi doma, se spodobi in je pravično, da ob tem pretehtamo tudi svoje vedenje. Generaciji naših očetov se je meseno ogovarjanje sodelavk, morda celo dotikanje, zdelo nekaj čisto normalnega, danes pa je lahko najmanj mobing, če ne celo spolno nasilje, če Mojci iz kadrovske rečeš miška. In prav je tako. Nebuloze pa tokrat zanima, ali se danes na delovnem mestu, v šoli ali službi še soočate s čimer koli, kar bi spominjalo na seksistično diskriminacijo, spolne šege prejšnjih časov ali spolno nasilje? Ali se spodobi, da sodelavka komentira sodelavčev biceps, on pa njene noge? Kdaj je to (že) spolno nasilje? Kje je danes za vas meja? Kaj se ne bi smelo več početi, pa se vendarle dogaja? Kaj podobnega v teh časih doživljate dekleta in žene? Kje ste, gospodje dragi, sami sebe ujeli na tankem ledu? In ne nazadnje: kje je točka, ko lahko rečemo tudi to, da pretiravamo?
#Nebuloze na @Val202 danes o spolnem nadlegovanju/najedanju. Kje se začne? Kdaj ste nadlegovalci? Lahko sodelavki rečete miška? Ona pa vam, da imate lep biceps?
— Miha Šalehar (@toplovodar) February 9, 2021
Že dva dni razmišljam o tem in lahko samo rečem, da smo vsi moški bili ali s(m)o še prasci. Zagotovo sem v srednji/osnovni šoli užalil vsaj eno sošolko.
— Alan Orlic (@AlanOrlic) February 9, 2021
Razmejitev med verbalnim in fizičnim nadlegovanjem oziroma nasiljem je zabrisana. Z besedami se lahko dotikamo, božamo in poljubljamo ali pač tepemo, klofutamo in vsiljivo rinemo drug v drugega. In ja, pogovarjati se moramo o tem, kaj od tega je sprejemljivo in kaj ne in zakaj ne
— Gorazd Kavka (@GorazdKavka) February 9, 2021
Odkar je vse skupaj pospešilo gibanje #MeToo ter ob akademskih aferah spolnega nasilja, o katerih se zadnje čase govori v soseščini in, glej hudiča, tudi doma, se spodobi in je pravično, da ob tem pretehtamo tudi svoje vedenje. Generaciji naših očetov se je meseno ogovarjanje sodelavk, morda celo dotikanje, zdelo nekaj čisto normalnega, danes pa je lahko najmanj mobing, če ne celo spolno nasilje, če Mojci iz kadrovske rečeš miška. In prav je tako. Nebuloze pa tokrat zanima, ali se danes na delovnem mestu, v šoli ali službi še soočate s čimer koli, kar bi spominjalo na seksistično diskriminacijo, spolne šege prejšnjih časov ali spolno nasilje? Ali se spodobi, da sodelavka komentira sodelavčev biceps, on pa njene noge? Kdaj je to (že) spolno nasilje? Kje je danes za vas meja? Kaj se ne bi smelo več početi, pa se vendarle dogaja? Kaj podobnega v teh časih doživljate dekleta in žene? Kje ste, gospodje dragi, sami sebe ujeli na tankem ledu? In ne nazadnje: kje je točka, ko lahko rečemo tudi to, da pretiravamo?
Kje se začne? Kako se stvari spreminjajo z generacijami? Kdaj ste vi nadlegovalci? In kje je točka, ko lahko rečemo tudi to, da pretiravamo?
Odkar je vse skupaj pospešilo gibanje #MeToo ter ob akademskih aferah spolnega nasilja, o katerih se zadnje čase govori v soseščini in, glej hudiča, tudi doma, se spodobi in je pravično, da ob tem pretehtamo tudi svoje vedenje. Generaciji naših očetov se je meseno ogovarjanje sodelavk, morda celo dotikanje, zdelo nekaj čisto normalnega, danes pa je lahko najmanj mobing, če ne celo spolno nasilje, če Mojci iz kadrovske rečeš miška. In prav je tako. Nebuloze pa tokrat zanima, ali se danes na delovnem mestu, v šoli ali službi še soočate s čimer koli, kar bi spominjalo na seksistično diskriminacijo, spolne šege prejšnjih časov ali spolno nasilje? Ali se spodobi, da sodelavka komentira sodelavčev biceps, on pa njene noge? Kdaj je to (že) spolno nasilje? Kje je danes za vas meja? Kaj se ne bi smelo več početi, pa se vendarle dogaja? Kaj podobnega v teh časih doživljate dekleta in žene? Kje ste, gospodje dragi, sami sebe ujeli na tankem ledu? In ne nazadnje: kje je točka, ko lahko rečemo tudi to, da pretiravamo?
#Nebuloze na @Val202 danes o spolnem nadlegovanju/najedanju. Kje se začne? Kdaj ste nadlegovalci? Lahko sodelavki rečete miška? Ona pa vam, da imate lep biceps?
— Miha Šalehar (@toplovodar) February 9, 2021
Že dva dni razmišljam o tem in lahko samo rečem, da smo vsi moški bili ali s(m)o še prasci. Zagotovo sem v srednji/osnovni šoli užalil vsaj eno sošolko.
— Alan Orlic (@AlanOrlic) February 9, 2021
Razmejitev med verbalnim in fizičnim nadlegovanjem oziroma nasiljem je zabrisana. Z besedami se lahko dotikamo, božamo in poljubljamo ali pač tepemo, klofutamo in vsiljivo rinemo drug v drugega. In ja, pogovarjati se moramo o tem, kaj od tega je sprejemljivo in kaj ne in zakaj ne
— Gorazd Kavka (@GorazdKavka) February 9, 2021
Kamenko Kesar in poslušalci Mihiju pojasnjujejo, kako prepoznati in kako premagati krizo srednjih let.
Miha Šalehar s poslušalci o vnovični dostopnosti alkohola na športnih prireditvah.
Miha poslušalce sprašuje o razvajanju hišnih ljubljenčkov, kdaj se začne pasje pretiravanje - s pasjo rojstnodnevno zabavo ob bazenu?
Miha s poslušalci o novi modi studijskega fotografiranja: zakaj novorojenčke oblačimo v želvice in metuljčke ter jih slikamo?
Mihi sprašuje poslušalce, zakaj vozniki ne ustavljamo pred nesemaforiziranimi križišči.
Sestavljamo novo družbeno pogodbo o flirtanju. Izhajajoč iz predpostavke, da razen svojega partnerja ne smemo gledati drugih, kaj šele da bi jih komentirali ali drugače občevali z njimi. To je družbeno in intimno nesprejemljivo. Toda ko se s partnerjem zjutraj spedenata v nulo, ona pokaže kolena, ti pa fitnes postavo, in odideta vsak po svoje, se znajdemo v protislovni zagati: za koga se rihtamo, če bomo dan preživeli stran od svojih? Za druge? Zase? Zakaj potem ne smemo gledati, komentirati ali, bog ne daj, sluznično občevati z drugimi? To dreza v samo bit monogamnosti, v antropološko dogmo, da je človek monogamno bitje. Pomagajte ustvariti nova pravila flirtanja, novo družbeno pogodbo. Kaj se sme? In kaj ne?
Miha s poslušalci o šokantnih podobah na cigaretnih škatlicah. Odvračajo od kajenja? Zgolj šokirajo brez učinka? Bi morali podoben ukrep razširiti še na kakšne škodljive izdelke?
Kako dobro poznamo praznike in ali sploh vemo, zakaj smo prosti? Mihi sprašuje in se čudi (ne)znanju slovenskega naroda. V post-praznični izdaji Nebuloz smo po koledarju potovali od 1. januarja pa vse tja do zadnjega decembra!
Mihi je spraševal, zakaj globokoumnosti na FB zapisujemo v tujih jezikih? Ali je filozofiranje v angleščini res bolj učinkovito?
Mihi vas je v iskanju formule za izračun optimalnega zneska za avto spraševal, zakaj smo Slovenci prvi v Evropski uniji po izdatkih za avto. Za nakup in vzdrževanje avtomobila posamezniki namenimo dvakrat več kot za kulturo.
Gorski zdravnik se je po tednih sosedove kampanje naposled le spustil v ljubljansko kotlino ... In čeprav je že pred dnevi zapustil Slovenijo, na pogorišču ljudskih src še tli žerjavica ognja, ki ga je zanetil avstrijski igralec Hans Sigl.
Mihi je že leta zagrizen gorski kolesar, kar pomeni, da vsakodnevno pri polni zavesti krši cel kup zakonodaje. A odgovorno! Med drugim se drži kolesarskega načela, ki narekuje, da imajo pešci absolutno prednost. Slednje tudi lepo pozdravlja in se trudi, da z zadnjo zavoro ne bi vlekel črt. Je borec proti bljižnicam. Občasno z motorko, grabljami in rovko naredi kakšno ilegalno mtb potko, še večkrat očisti obstoječo, ki si jo deli s pešci. Pri več kot 40-ih neizmerno uživa, kadar ga pehotni predstavniki njegove generacije zmerjajo z mulcem, norcem ali obojim. Ali so kolesarji na gozdnih poteh res tako moteči, da mora obstajat kup zakonov, ki jim vožnjo tam prepoveduje? Kako si predstavljate sobivanje pehotnih staroselcev in kolesarskih prišlekov?
Miha s poslušalci ugotavlja, od kod ideja, da bi bilo mlade dobro poslati na institucionalizirano prevzgojo v vojsko.
Bi podprli popolno prepoved kajenja? Bi podprli prepoved rolkanja na javnih površinah? Miha s poslušalci o naklonjenosti javnosti prepovedim.
Zakaj selfije objavlja Borut, vemo. Ampak zakaj jih objavljamo mi in kdo je v resnici oseba na selfiju?
Kljub temu, da kraševske trte počivajo, se je razplamtela srdita medijska bitka za naš Teran. Še najbolj blont novinarke so fokus s snega in sodre preusmerile med brajde. Naše brajde, našega Terana. Minister pravi, da gre za več kot le naš Teran. Mlakarjev Karleto Špacapan, ki kot vinogradnik spada v ministrov resor, je šel za svoj Teran do konca. Do kam ste za naš Teran pripravljeni iti vi?
Neveljaven email naslov