Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ostrovrharjeva pot

05.08.2018


Pohodniška pot, ki nas vodi skozi bogato zgodovino Podgrada pri Ljubljani.

 

Podgrad pri Ljubljani leži ob sotočju Ljubljanice in Save, ob vznožju Janškega hribovja. Vas je razpeta med tako imenovano južno železnico Dunaj–Trst in lokalno cesto Ljubljana–Litija.  To je bila že od nekdaj majhna vas, zdaj živi v njej nekaj več kot 200 prebivalcev. Ime Podgrad pa nakazuje povezavo z dvema gradovoma. Obstajajo namreč ostanki dveh gradov. Pot do njiju je enostavna in dobro označena. Prvi je stal na stranskem roglju Kašeljskega hriba in od njega so ostale le še ruševine, ki so zaščitene kot kulturna dediščina. Drugi grad na najbolj severnem delu tega hriba je bil dvakrat prezidan in se zdaj imenuje Kanskyjeva vila, po nekdanjem lastniku kemične tovarne. Na vili je viden zid prvotnega gradu; na oskrbnikovi hiši pa je vzidan del rimskega nagrobnika, verjetno prinesen z območja rimske utrdbe pod Zalogom. Ljudje so se v tistih krajih nekoč ukvarjali s kmetijstvom, še pred prihodom železnica pa z vleko ladij. Zelo pomembna dejavnost je bilo tudi kopanje in izdelava mlinskih kamnov.

Podgrad pri Ljubljani in znamenito Ostrovrharjevo pot bomo spoznali v Nedeljski reportaži.

Podgrad pri Ljubljani

Ime Podgrad pri Ljubljani nakazuje, da je tu igral pomembno vlogo srednjeveški grad Osterberg, oziroma Ostri vrh,  sedež vitezov Ostrovrharjev, ki ga je opisal že Janez Vajkard Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske. Tam je dodal še eno podrobnost, da leži vas ob sotočju pravzaprav štirih rek: dveh velikih – Ljubljanice in Save  – in dveh manjših  Kamniške Bistrice in potoka Besnice, nam je med drugim povedal dr. Viktor Grilc, predsednik Kulturno-turističnega društva Podgrad pri Ljubljani.

 

 

Pohodne poti

V Podgradu pri Ljubljani se stekajo ali križajo zanimive pohodne poti, tu sta– poleg Ostrovrharjeve – Borovničeva pot in Sadna cesta.

 

Ostrovrhar

Vitezi in gospoda z gradu Osterberg nad vasjo so se v ljudskem jeziku imenovali Ostrovrharji. Ime Ostrovrharji izvira iz markantno strme in šilaste vzpetine, kjer so si postavili prvo prebivališče (sedanje razvaline Starega gradu).

Ostrovrharji so koncem srednjega veka sodelovali v bojih proti Turkom. Zadnji od njih, po imenu Jurij Gallenberg, je bil ubit v boju proti njim pri trdnjavi Bihač leta 1562. Ker ni imel potomcev, je rod izumrl, grad pa opustel. Zaradi tega so Ostrovrharji postali ljudski junaki in nastopajo v številnih zgodbah in pesmih. Najbolj znan je Prešernov Ostrovrhar, nesojeni ženin turjaške Rozamunde. O junaku Ostrovrharju pa so pisali tudi Janez Trdina v Pripovedki od Glasan Boga s podnaslovom Poskus narodne epopeje slovencev in Fran Detela v ljudski baladi Pegam in Lambergar. Lik Ostrovrharja pa je v svoji drami 'Ostrovrharjeva hči' upodobil tudi domačin Anton Corel. Poleg te drame pa je lik upodobil tudi v dveh krajših zgodbah, ki sta izšle v njegovi knjigi Pesmi in zgodbe.

Poleg Ostrovrharjeve pohodne poti in Viteške skupine Ostrovrhar se po njem imenuje tudi podgrajsko priznanje, Ostrovrhar leta, ki ga od leta 2007 Vaški odbor Podgrad podeljuje zaslužnim vaščanom oz. prijateljem vasi za njihov trud in prispevek k razvoju kraja ( vir spletna stran: pograd-lj.si.)

 

Vsa nova odkritja, povezna s srednjeveškim junakom, so sprožila v zadnjih 15. letih vrsto dogodkov, sredi vasi so mu postavili tudi bronasti kip.

 

Ostrovrharjeva pot

Pred leti so v okviru projektov ohranjanja podeželja na ravni Mestne občine Ljubljana začeli popisovati naravno in kulturno dediščino in ker je te v Podgradu kar nekaj, so zadeve stekle. Pripravili so Ostrovrharjevo pot, ki povezuje vse zanimivosti naravne in kulturne dediščine kraja iz različnih zgodovinskih obdobij.

Ostrovrharjeva pot je ustrezno urejena in označena, saj je priljubljena izletniška točka tako za domačine kot ljudi iz okoliških krajev. Poleg tega so določene zgodovinske in naravne znamenitosti ob poti opremljene z informativnimi tablami, na določenih mestih pa so tdu lesene klopi in mize za počitek.

Pohod po poti je možen skozi vse leto, seveda z letnemu času primerno obutvijo. Pot ima vse leto svoje čare: spomladi zaradi prebujajoče se narave, cvetja in kukavic, poleti zaradi borovnic, jeseni zaradi gob in kostanja, V snegu pot odsvetujemo, predvsem del skozi  kamnolom. Poleti  je večina poti skrita v senci mogočnih dreves.

Celotna pot traja okoli 2,5 ure zmerne hoje. Pot lahko podaljšate tudi z obiskom Debnega vrha, ki je priljubljena izletniška točka v okolici ( vir: spletna stran: pograd-lj.si).

Znamenitosti ob poti:

  • Osterberška oljarica in tovarna ARBO, ena prvih kemičnih tovarn na Kranjskem,
  • Grad oziroma Kanskyjeva vila, večkrat predelana renesančan vila z bogato zgodovino,
  • Stari grad, ostanki srednjeveškega gradu so najstarejša znamenitost kraja,
  • Kamnolom mlinskih kamnov, izjemen tehnični spomenik rokodelstvu v Podgradi pri Ljubljani,
  • Knapovska draga, prostor, kjer so kamnoseki dokončali mlinske kamne,
  • Murjevka, najvišja točka ob poti.

Podgrajska gradova

Vas Podgrad leži pod ostanki enega najstarejših gradov v osrednji Sloveniji. Zanimivo je, da se tu v daljšem zgodovinskem obdobju pojavljata dva gradova; od enega je sedaj ostalo le še nekaj starih zidov in ruševin, drugi pa je bil porušen in nato pozidan( vir: spletna stran: pograd-lj.si).

V Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske se kot letnica pozidave prvega gradu oz. utrdbe nad Podgradom pojavlja letnica 1015. Čeprav govori o lokaciji na »sotočju Save in Ljubljanice« gre lahko le za Stari grad, ki je tedaj imel vlogo utrdbe na vzhodnem koncu Ljubljanske kotline, ker je bil sedež gospostva v Ljubljani. Vendar Valvasorjeva interpretacija grajske zgodovine Podgrada ni ravno zanesljiva ( vir: spletna stran: pograd-lj.si). 

Stari grad

Domačini danes govorimo o Starem gradu kot o nekdanji utrdbi, ki se nahaja na stranskem vrhu Kašeljskega hriba, na lokaciji, ki ima s treh strani izjemno strm dostop, zato se tej lokaciji reče tudi Ostri vrh oz. Osterberg (kar lahko prevajamo kot Grad na vzhodnem hribu)( vir: spletna stran: pograd-lj.si). 

Grad

Na severovzhodnem koncu kašeljskega hriba se tik nad vasjo Podgrad nahaja večja hiša, pravzaprav vila oziroma po domače Grad.

Tako ga domačini imenujejo še od tedaj, ko je tam res stal srednjeveški grad. Za ta grad se v zgodovinskih zapisih pojavlja kar nekaj zapisov, vendar še vedno ne vemo letnice nastanka prvega objekta na tem mestu. Verjetno je nastal sredi 14. stoletja, ko so prvotni gradiščani zapustili neudobni Stari grad in si na novi lokaciji postavili primernejše bivališče, ki pa je še vedno bila zadosti utrjena( vir: spletna stran: pograd-lj.si).

 

Kamnolom mlinskih kamnov

 

 

 

Pri Lazarju

Ena od točk Ostrovrharjeve poti je turistična kmetija pri Lazarju, gospodar kmetije Milan Bizjan je zelo vpet v vse dogodke, ki so povezani s Podgradom, z njegovo kulturno in naravno dediščino. Vedno ima veliko novih idej, kako določeno zanimivost še bolje predstaviti, kaj postoriti tu in tam, da bodo ti kraji še bolj znani in zanimivi za obiskovalce.

 

 

Dve tretjini Mestne občine Ljubljana sestavlja podeželje, zato so že v 90. letih prejšnjega stoletja potekal programi celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Znotraj tega pa je potekalo kar nekaj zelo zanimivih in odmevnih projektov, nam je povedala  Maruška Markovčič z Mestne občine Ljubljana. Med te projekte sodi tudi Ostrovrharjeva pot.

 

Sogovorniki

 

 

 


Nedeljska reportaža

876 epizod


Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.

Ostrovrharjeva pot

05.08.2018


Pohodniška pot, ki nas vodi skozi bogato zgodovino Podgrada pri Ljubljani.

 

Podgrad pri Ljubljani leži ob sotočju Ljubljanice in Save, ob vznožju Janškega hribovja. Vas je razpeta med tako imenovano južno železnico Dunaj–Trst in lokalno cesto Ljubljana–Litija.  To je bila že od nekdaj majhna vas, zdaj živi v njej nekaj več kot 200 prebivalcev. Ime Podgrad pa nakazuje povezavo z dvema gradovoma. Obstajajo namreč ostanki dveh gradov. Pot do njiju je enostavna in dobro označena. Prvi je stal na stranskem roglju Kašeljskega hriba in od njega so ostale le še ruševine, ki so zaščitene kot kulturna dediščina. Drugi grad na najbolj severnem delu tega hriba je bil dvakrat prezidan in se zdaj imenuje Kanskyjeva vila, po nekdanjem lastniku kemične tovarne. Na vili je viden zid prvotnega gradu; na oskrbnikovi hiši pa je vzidan del rimskega nagrobnika, verjetno prinesen z območja rimske utrdbe pod Zalogom. Ljudje so se v tistih krajih nekoč ukvarjali s kmetijstvom, še pred prihodom železnica pa z vleko ladij. Zelo pomembna dejavnost je bilo tudi kopanje in izdelava mlinskih kamnov.

Podgrad pri Ljubljani in znamenito Ostrovrharjevo pot bomo spoznali v Nedeljski reportaži.

Podgrad pri Ljubljani

Ime Podgrad pri Ljubljani nakazuje, da je tu igral pomembno vlogo srednjeveški grad Osterberg, oziroma Ostri vrh,  sedež vitezov Ostrovrharjev, ki ga je opisal že Janez Vajkard Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske. Tam je dodal še eno podrobnost, da leži vas ob sotočju pravzaprav štirih rek: dveh velikih – Ljubljanice in Save  – in dveh manjših  Kamniške Bistrice in potoka Besnice, nam je med drugim povedal dr. Viktor Grilc, predsednik Kulturno-turističnega društva Podgrad pri Ljubljani.

 

 

Pohodne poti

V Podgradu pri Ljubljani se stekajo ali križajo zanimive pohodne poti, tu sta– poleg Ostrovrharjeve – Borovničeva pot in Sadna cesta.

 

Ostrovrhar

Vitezi in gospoda z gradu Osterberg nad vasjo so se v ljudskem jeziku imenovali Ostrovrharji. Ime Ostrovrharji izvira iz markantno strme in šilaste vzpetine, kjer so si postavili prvo prebivališče (sedanje razvaline Starega gradu).

Ostrovrharji so koncem srednjega veka sodelovali v bojih proti Turkom. Zadnji od njih, po imenu Jurij Gallenberg, je bil ubit v boju proti njim pri trdnjavi Bihač leta 1562. Ker ni imel potomcev, je rod izumrl, grad pa opustel. Zaradi tega so Ostrovrharji postali ljudski junaki in nastopajo v številnih zgodbah in pesmih. Najbolj znan je Prešernov Ostrovrhar, nesojeni ženin turjaške Rozamunde. O junaku Ostrovrharju pa so pisali tudi Janez Trdina v Pripovedki od Glasan Boga s podnaslovom Poskus narodne epopeje slovencev in Fran Detela v ljudski baladi Pegam in Lambergar. Lik Ostrovrharja pa je v svoji drami 'Ostrovrharjeva hči' upodobil tudi domačin Anton Corel. Poleg te drame pa je lik upodobil tudi v dveh krajših zgodbah, ki sta izšle v njegovi knjigi Pesmi in zgodbe.

Poleg Ostrovrharjeve pohodne poti in Viteške skupine Ostrovrhar se po njem imenuje tudi podgrajsko priznanje, Ostrovrhar leta, ki ga od leta 2007 Vaški odbor Podgrad podeljuje zaslužnim vaščanom oz. prijateljem vasi za njihov trud in prispevek k razvoju kraja ( vir spletna stran: pograd-lj.si.)

 

Vsa nova odkritja, povezna s srednjeveškim junakom, so sprožila v zadnjih 15. letih vrsto dogodkov, sredi vasi so mu postavili tudi bronasti kip.

 

Ostrovrharjeva pot

Pred leti so v okviru projektov ohranjanja podeželja na ravni Mestne občine Ljubljana začeli popisovati naravno in kulturno dediščino in ker je te v Podgradu kar nekaj, so zadeve stekle. Pripravili so Ostrovrharjevo pot, ki povezuje vse zanimivosti naravne in kulturne dediščine kraja iz različnih zgodovinskih obdobij.

Ostrovrharjeva pot je ustrezno urejena in označena, saj je priljubljena izletniška točka tako za domačine kot ljudi iz okoliških krajev. Poleg tega so določene zgodovinske in naravne znamenitosti ob poti opremljene z informativnimi tablami, na določenih mestih pa so tdu lesene klopi in mize za počitek.

Pohod po poti je možen skozi vse leto, seveda z letnemu času primerno obutvijo. Pot ima vse leto svoje čare: spomladi zaradi prebujajoče se narave, cvetja in kukavic, poleti zaradi borovnic, jeseni zaradi gob in kostanja, V snegu pot odsvetujemo, predvsem del skozi  kamnolom. Poleti  je večina poti skrita v senci mogočnih dreves.

Celotna pot traja okoli 2,5 ure zmerne hoje. Pot lahko podaljšate tudi z obiskom Debnega vrha, ki je priljubljena izletniška točka v okolici ( vir: spletna stran: pograd-lj.si).

Znamenitosti ob poti:

  • Osterberška oljarica in tovarna ARBO, ena prvih kemičnih tovarn na Kranjskem,
  • Grad oziroma Kanskyjeva vila, večkrat predelana renesančan vila z bogato zgodovino,
  • Stari grad, ostanki srednjeveškega gradu so najstarejša znamenitost kraja,
  • Kamnolom mlinskih kamnov, izjemen tehnični spomenik rokodelstvu v Podgradi pri Ljubljani,
  • Knapovska draga, prostor, kjer so kamnoseki dokončali mlinske kamne,
  • Murjevka, najvišja točka ob poti.

Podgrajska gradova

Vas Podgrad leži pod ostanki enega najstarejših gradov v osrednji Sloveniji. Zanimivo je, da se tu v daljšem zgodovinskem obdobju pojavljata dva gradova; od enega je sedaj ostalo le še nekaj starih zidov in ruševin, drugi pa je bil porušen in nato pozidan( vir: spletna stran: pograd-lj.si).

V Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske se kot letnica pozidave prvega gradu oz. utrdbe nad Podgradom pojavlja letnica 1015. Čeprav govori o lokaciji na »sotočju Save in Ljubljanice« gre lahko le za Stari grad, ki je tedaj imel vlogo utrdbe na vzhodnem koncu Ljubljanske kotline, ker je bil sedež gospostva v Ljubljani. Vendar Valvasorjeva interpretacija grajske zgodovine Podgrada ni ravno zanesljiva ( vir: spletna stran: pograd-lj.si). 

Stari grad

Domačini danes govorimo o Starem gradu kot o nekdanji utrdbi, ki se nahaja na stranskem vrhu Kašeljskega hriba, na lokaciji, ki ima s treh strani izjemno strm dostop, zato se tej lokaciji reče tudi Ostri vrh oz. Osterberg (kar lahko prevajamo kot Grad na vzhodnem hribu)( vir: spletna stran: pograd-lj.si). 

Grad

Na severovzhodnem koncu kašeljskega hriba se tik nad vasjo Podgrad nahaja večja hiša, pravzaprav vila oziroma po domače Grad.

Tako ga domačini imenujejo še od tedaj, ko je tam res stal srednjeveški grad. Za ta grad se v zgodovinskih zapisih pojavlja kar nekaj zapisov, vendar še vedno ne vemo letnice nastanka prvega objekta na tem mestu. Verjetno je nastal sredi 14. stoletja, ko so prvotni gradiščani zapustili neudobni Stari grad in si na novi lokaciji postavili primernejše bivališče, ki pa je še vedno bila zadosti utrjena( vir: spletna stran: pograd-lj.si).

 

Kamnolom mlinskih kamnov

 

 

 

Pri Lazarju

Ena od točk Ostrovrharjeve poti je turistična kmetija pri Lazarju, gospodar kmetije Milan Bizjan je zelo vpet v vse dogodke, ki so povezani s Podgradom, z njegovo kulturno in naravno dediščino. Vedno ima veliko novih idej, kako določeno zanimivost še bolje predstaviti, kaj postoriti tu in tam, da bodo ti kraji še bolj znani in zanimivi za obiskovalce.

 

 

Dve tretjini Mestne občine Ljubljana sestavlja podeželje, zato so že v 90. letih prejšnjega stoletja potekal programi celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Znotraj tega pa je potekalo kar nekaj zelo zanimivih in odmevnih projektov, nam je povedala  Maruška Markovčič z Mestne občine Ljubljana. Med te projekte sodi tudi Ostrovrharjeva pot.

 

Sogovorniki

 

 

 


09.10.2022

Streha na veliki redovni cerkvi Žičke kartuzije: Odmevi belih menihov

V Nedeljski reportaži gremo danes po sledeh zgodbe, ki je v preteklih mesecih kar dobro razburkala del laične in precej večji del strokovne javnosti. Ob obnovi samostanskega kompleksa v Žičah so na novo ostrešili tudi ruševine cerkve sv. Janeza Krstnika. Samostanski kompleks je obiskal Marko Radmilovič.


25.09.2022

Mofete, mineralni izviri in slatine

Slovenske gorice niso samo največje slovensko gričevje, sestavljeno iz sedimentnih kamenin, ki niso nič drugega kot usedline že davno izginulega panonskega morja, ampak so tudi veliko več. Ta valovita pokrajina med avstrijsko in hrvaško mejo je omejena z rekama Muro in Dravo. Tu gojijo izvrstna vina, tu so gradovi, jezera, dobri ljudje in naravne znamenitosti, ki jim ni para. To so slatine, mineralni izviri in mofete, za katere najbrž še niste slišali. Mofeta je naravni izvir, ki se na površju vidi kot reža ali kroglasta odprtina v tleh, iz katere izhajajo plini, največkrat hladen in skorajda čist ogljikov dioksid. Navadno je ta suha oziroma je njena kotanja zapolnjena le z deževnico, in vodna gladina živahno brbota, ko plin prehaja iz vode v ozračje. V Sloveniji so mofete predvsem na območju Slovenskih goric, v vzhodnem, panonskem delu države. V svetu pogosto kažejo na aktivno ognjeniško delovanje, ki ga v Sloveniji ni več, zato so bolj posledica dobrih 30 kilometrov globokih prepustnih con, ki segajo v zemljino skorjo. Mofete, slatine in mineralni izvir bomo spoznali v Nedeljski reportaži, njen avtor je Milan Trobič.


18.09.2022

Štajerski argo: Junaki tonemskega naglasa

Po Nedeljsko reportažo se tokrat odpravljamo k našim kolegom na radio Maribor. In še k mnogim drugim ustvarjalcem, ki so se združili okoli projekta »Štajerski argo«! Prvič pa na nacionalni ravni v tokratni Nedeljski reportaži tudi razkrivamo osebo, ki se je kar štiri leta uspešno skrivala za enkratnim slovarjem mariborskega in na splošno štajerskega izrazoslovja. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.


11.09.2022

Društvo Šola zdravja

Naslednje pol ure vas v Nedeljski reportaži vabimo, da se razgibate. Začeti dan z gibanjem pomeni, da dobro vplivate na svoje zdravje, razlagajo v Društvu Šola zdravja, v katerem organizirajo jutranjo telovadbo, imenovano 1000 gibov, že v 90 občinah po Sloveniji. Z vadbo skrbijo za ohranjanje in izboljšanje zdravja udeležencev, predvsem starejših. Njihovi udeleženci vadijo v skupinah vsako jutro in v vsakem vremenu, 30 minut. Jutranji telovadbi v ljubljanskem Tivoliju se je pridružila tudi novinarka Petra Medved.


28.08.2022

Ajdna - pomembno arheološko najdišče nad Žirovnico

V tokratni Nedeljski reportaži vas bomo odpeljali na Gorenjsko, na kamniti vrh pod Stolom, ki ni zanimiv le za pohodnike, temveč tudi za ljubitelje zgodovine. Potovali torej ne bomo le po zemljevidu, temveč tudi v času in se preselili 1.500 let ali še več v preteklost. Vabljeni na Ajdno, pomembno arheološko najdišče v Sloveniji, ki leži nad Žirovnico na tisoč metrih nadmorske višine …


21.08.2022

Sveži Miklavž na Gori

Nedeljska reportaža se bo tokrat vzpela k svetemu Miklavžu na Goro, na vzpetino nad Tuhinjsko dolino, ki je skriti biser za izletnike in ljubitelje kulturne dediščine. Sveti Miklavž skozi vse leto pripoveduje zgodbe, ki jih je skril v vsak kotiček svoje gore - naj gre za zidove protiturškega tabora, pisano poslikani cerkveni strop, etnološke zanimivosti stare mežnarske domačije ali pa za prečudovite razglede.


14.08.2022

Balkan Express 2022: Kaj se skriva za južno mejo?

Zadnje tedne in mesece iz dežel na balkanskem polotoku ponovno prihajajo vznemirljive novice. Prostore nekdanje skupne države politika po novem imenuje »Države zahodnega Balkana«, novinarstvo uporablja izraz »regija,« nostalgiki pa jih še kar kličejo za »bivšo Jugoslavijo!« Nekoliko manj je oglaševano, da mnogo Slovencev, ali pač prebivalcev Slovenije, vsako leto obišče države južno od Kolpe. Ne le obal Jadranskega morja, temveč tudi notranjost. Ali kot turisti ali PA se vračajo v svoje rojstne kraje. Med vso to pisano množico, ki se poleti poti na balkanskih mejah, se je letošnjega avgusta znašel tudi Marko Radmilovič. Svoja doživetja in vtise je popisal v tokratni Nedeljski reportaži


07.08.2022

Prelepo kopališče, ki to ne bi smelo biti

Če se peljete proti Šmarni gori čez Tacenski most, boste na levi strani zagledali brzice in okoli njih kamnite tribune. Le redki so tisti, ki vsaj nekajkrat na leto niso slišali za tekme v veslanju na dvijih vodah, ki se na tem mestu odvijajo. A če obiščete tekmovališče poleti, v času, ko tam ni tekem, je prizor popolnoma drugačen – tekmovališče se spremeni v čisto pravo plažo – s sončniki, brisačami in stotnijami kopalcev, ki se nastavljajo soncu. A pozornemu opazovalcu ne bo ušel napis, ki opozarja, da je kopanje tukaj smrtno nevarno in na lastno odgovornost. Jure K. Čokl se je o tem pogovarjal z Maretom Kosičem, Janezom Čižmanom in Andrejem Česnjem. Poslušali bomo ponovitev oddaje.


31.07.2022

Kako si je pohorski gozd utrl pot v muzej ?

Družina Pahernik in sonaravno gospodarjenje z gozdom v radeljski enoti Koroškega pokrajinskega muzeja Dobrih 500 hektarjev gozdov, ki so bili nekoč v lasti inženirja Franja Pahernika (1882–1976), pionirja sonaravnega gozdarstva na Slovenskem, danes občudujejo strokovnjaki od blizu in daleč. Njihovo povezanost z družino Pahernik bomo v tokratni Nedeljski reportaži spoznavali na terenu in v enoti Koroškega pokrajinskega muzeja v Radljah ob Dravi. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.


24.07.2022

Stritarjeva kašča

Nedeljska reportaža se je tokrat ustavila v Podsmreki pri Velikih Laščah in obiskala staro, s slamo krito kaščo na domačiji, kjer se je rodil pisatelj, pesnik in dramatik Josip Stritar. Kašča danes še vedno služi svojemu osnovnemu namenu, z zbirko starega kmečkega orodja pa je tudi pomnik lokalne kulturne dediščine. Oddajo je pripravil Ambrož Kvartič.


17.07.2022

Zgodba o rešenem zvoniku ali vse energije Svete Trojice

Sveta Trojica v Slovenskih goricah je celo med vsemi čudesi, polnimi v slovenskih krajih, poseben trg. Čudes se tam gori kar tre: od energijskega parka do Cankarjevega bivališča prek poti sv. Martina. Predvsem pa so ponosni na prekrasno romarsko cerkev sv. Trojice, ki je eden najlepših primerov baročne arhitekture v naših krajih. Daleč vidno svetišče se ponaša, kar je velika posebnost, kar s tremi zvoniki. In o teh zvonikih bo tekla beseda v Nedeljski reportaži, ki jo je z naslovom Zgodba o odsluženem zvoniku pripravil Marko Radmilovič.


10.07.2022

Cesarjeva uniforma

Oblačila slavnih so od nekdaj pravi magnet za vse, ki se hočejo poistovetiti z občudovanja vrednimi vzorniki, pa naj bo iz sveta zabavne industrije, politike, umetnosti in še česa. Zanimiva je zgodba o usodi uniforme, ki naj bi pripadala nekdanjemu avstro-ogrskemu cesarju Francu Jožefu Prvemu in jo hranijo v Narodnem muzeju Slovenije. Nanjo so naleteli po naključju. Ob pripravah na odprtje velike razstave Znameniti Slovenci in njihova odlikovanja sta dr. Pavel Car, nekdanji direktor Narodnega muzeja Slovenije, in Marko Ličina iz Muzeja novejše zgodovine odšla v Pokrajinski muzej v Maribor. Tam sta v depoju opazila uniformo, ki je bila del razstave v Mariboru in so jo mariborski muzealci hoteli vrniti v Narodni muzej Slovenije. In tu se začne zgodba razpletati, prisluhnite ji v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.


26.06.2022

Mozaik

Tokratna Nedeljska reportaža sestavlja čudovite podobe iz živopisanih kamenčkov in keramike. V svojo delavnico v Mozirju jo je povabila mojstrica mozaika, Mojca Černivšek. Oddajo je pripravil Ambrož Kvartič.


19.06.2022

Klunove toplice

Slovenija ima kar nekaj zelo znameniti termalnih vrelcev, ki slovijo širom sveta. Polege teh pa je tudi kar nekaj malo manj znanih izvirov, ki jih ljudje imenujejo toplice zaradi tople vode in zdravilnosti, kot sami radi rečejo. Ene takih so Klunove toplice v Bušeči vasi. Tu je izvir, ki ima celo leto stalno temperaturo 27 stopinj Celzija. Nastanek toplic je povezan z grofom Aleksandrom Auerspergom, lastnikom gradu Šrajbarski turn v Leskovcu pri Krškem. Jamo z vrelcem je kupil leta 1811, pet let po rojstvu prvorojenca, Antona Aleksandra – Anastasiusa Grüna/Anastazija Zelenca, nemškega pesnika in politika. Nad toplim vrelcem je dal leta 1816 zgraditi kopališče, ki deluje še danes. Zemljišče s toplicami je od Auerspergov kupil Matija Kodrič in ga nato leta 1923 prepisal za doto hčeri Tereziji, poročeni z Ivanom Klunom iz Ribnice. Tako so toplice, ki so še vedno v lasti omenjene družine, dobile današnje ime. Več o Klunovih toplicah pa v nedeljski reportaži, njen avtor je Milan Trobič.


12.06.2022

Vikingi prihajajo

Vikinška vas je najmanj, kar človek pričakuje na pragu vročega poletja. A vendar se jih da ugledati tukaj in zdaj. Pa ne samo vikinških vasi. Mogoče je videti srednjeveške tržnice, turnirske dvoboje, grajske spletične, fevdalca in fevdalko, lokostrelce in viteze. Srednji vek postaja velika turistična atrakcija in k pisanemu karnevalu prikazovanja skoraj tisočletja človeške zgodovine so se zdaj pridružili še Vikingi. V vikinškem taboru je popoldne za oddajo Nedeljska repotaža preživel Marko Radmilovič.


29.05.2022

V zeleno knjižnico po priročnik in semena

Knjižnice so vir znanja, nove izzive pa jim ponujajo kar razmere, v katerih želimo ohraniti kar največ starih sort rastlin, ki jih številni še pridelujejo in ohranjajo. Zato je knjižnica semen, ki so si jo zamislili v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici, vznemirila tudi slovenski severovzhod. V Ormožu so se pod knjižnično streho zlahka našli tisti, ki doma pridelujejo vrtnine in se zavedajo, da je ob pridelku treba vzgojiti tudi semena – ta pa deliti z drugimi. Ormoška Knjižnica Franca Ksavra Meška je glede tega posebnost. Oddajo Nedeljska reportaža je pripravil Stane Kocutar.


22.05.2022

Ljubljanski vodnjaki

Sprehod po obrežjih reke Ljubljanice nam odstre zanimivo povezanost mesta in vode. Ta povezanost se kaže na različne načine. Po reki plujejo turistične ladjice, čeznjo se pnejo številni mostovi. Z reko so povezani legende in mitološko izročilo. Zato ne preseneča, da so na Gallusovem nabrežju ob Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 2019 odkrili kip Ekvorne, starodavne koliščarske boginje Ljubljane in Barja. Njen kult je bil tako močan, da ga niso mogli pregnati niti poznejši osvajalci Rimljani, ki so tu postavili rimsko mesto Emono, predhodnico današnje Ljubljane. Prebivalci Emone so omenjeno boginjo poznali pod imenom Ekvorna, to naj bi pomenilo vodno ali rečno gladino, pa tudi ravno površino oziroma nižino. Mi pa bomo odkrivali še eno povezanost mesta in reke oziroma mesta in vode, in to so vodnjaki. Več o ljubljanskih vodnjakih v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.


08.05.2022

Čarovnik z Gaja

Lažnih čarovnikov se je v zadnjem času namnožilo prek razumnih meja, zato se zdi modro obiskati pravega. Stanko Navalinski sicer ni pravi čarovnik; je radiestezist in bioenergetik, ki živi samotno življenje pod Gajem na Kozjaku in kljub svojim osmim križem rad pomaga vsakemu, ki pride mimo. V Nedeljski reportaži ga je obiskal Marko Radmilovič.


24.04.2022

Punk tura

Pankrti, Berlinski zid, Buldogi, Grupa 92, Lublanski psi, Otroci socializma, Via ofenziva. To je le nekaj ljubljanskih punkvskih skupin, ki so konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih pretresle slovensko in takratno jugoslovansko glasbeno sceno. In čeprav je o punku napisanih kar nekaj knjig in posnetega veliko dokumentarnega gradiva, o njegovi bolj človeški podobi ne vemo prav veliko. Zato je še kako dobrodošlo organizirano vodenje ali bolje rečeno punk tura, ki jo vodi Esad Babačič, pesnik, igralec in nekdanji pevec skupine Via Ofenziva. Triurno kolesarjenje po manj znanih kotičkih Ljubljane nam razkrije pogled v zakulisje punkovskega gibanja ter nam postreže z anekdotami in prigodami uporniške generacije. .


17.04.2022

Dežela Simona Rutarja

Simon Rutar je bil zanimiv in izjemen mož, ki se je rodil pred 170 leti v vasi Krn pod Krnom. Tu se je prvič srečal z imenom Gradec, to je hrib, le streljaj od njegove rojstne hiše, za katerega se je izkazalo, da je zelo pomembno arheološko najdišče. Drugo srečanje z Gradcem je bil avstrijski Gradec, kjer je Simon Rutar končal študij zgodovine in geografije. Kljub temu, da ni bil arheolog, pa je skozi svoje delo tako v muzejih, delal je v muzeju v Splitu, kot tudi drugje obravnaval arheološke teme. Predvsem se je posvečal arheološki topografiji in zato ga imajo arheologi za začetnika slovenske arheološke terminologije. Ob obletnici rojstva Simona Rutarja so zato v Tolminskem muzeju pripravili arheološko razstavo, kjer so bile prikazane najdbe iz deželice Simona Rutarja, to pa je svet pod Krnom. Te najdbe pa so dodobra spremenile doslej znane podatke o življenju v zgornjem Posočju. Več o tem v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.


Stran 5 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov