Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Ne samo, da zelo slabo deluje pravna država, v Sloveniji razpadajo tudi vrednote. To je za državo večji problem kot ekonomska kriza. Poštenost nam ni več vodilo, poštenost se nam zdi nepotrebna.”
Prof. dr. Verica Trstenjak je te dni slovenske zdravnike opozorila na pomen etike, prava in (lažne) solidarnosti pri njihovem delu: “V slovenskem zdravstvu je odpovedal nadzor, potrebujemo tudi več odgovornosti. Tako v zdravstveni kot pravniški stroki se skrivamo za lažno solidarnostjo in ne povemo, to je bilo narobe. V Avstriji sistem deluje. Če nekdo naredi napako, zanjo odgovarja. Kolegi se od njega distancirajo. Tako je tudi statistično manj napak.”
Vrhunsko pravno strokovnjakinjo je kariera iz Prlekije prek Ljubljane, Nemčije in Luksemburga pripeljala na Dunaj, kjer je cenjena profesorica za evropsko pravo.
“Po končanem mandatu evropske pravobranilke sem obe javni pravni fakulteti v Sloveniji obvestila, da sem prosta. Ni bilo interesa, da bi me angažirali,” pripoveduje Trstenjakova, ki sicer ne želi posploševati, ampak predvsem v višjih letnikih "so avstrijski študenti bolj ambiciozni, kritični in aktivni kot slovenski. Več sprašujejo. Sistem jih v to spodbuja.”
“Da najboljši strokovnjaki v Sloveniji ne dobijo zaposlitve, je hud problem za prihodnost naše družbe. Pri nas izbiramo ljudi po poznanstvih, sorodstvenih povezavah, klientelizmu. Najboljši pa niso izbrani. Da mladi odhajajo v tujino, ni problem, problem je, da se z dodatnimi znanji in izkušnjami ne morejo vrniti. Inženirji, zdravniki, pravniki …, ki se želijo vrniti, bi morali biti darilo državi.”
Nekaj časa je delovala tudi kot generalna sekretarka v vladi Andreja Bajuka, aktivna politika je sicer ne zanima več, kljub nagovarjanjem, da bi kandidirala celo za predsednico države: “Sama nisem političarka, po srcu sem znanstvenica.”
Z distance in kritično gleda na slovensko družbo, pravno državo, tudi politike in vlado: “Osebno sem nad aktualno vlado razočarana, posebej glede spoštovanja moralnih, etičnih in drugih standardov.”
Kot mati in pravnica pozorno spremlja rejniški primer koroških dečkov, ki zadnje tedne pretresa Slovenijo: “Zgrožena sem. Oprostite, kako lahko ministrstvo reče, da je odločba zakonita, kršene pa so človekove pravice? To je razlog za odgovornost, za odstop!”
Daljna sorodnica akademika Antona Trstenjaka zagovarja poštenost, znanje in vrednote: “Anton Trstenjak je bil tako velik človek, da si je lahko dovolil biti majhen. Vsaka njegova beseda je imela moč.”
"Ne samo, da zelo slabo deluje pravna država, v Sloveniji razpadajo tudi vrednote. To je za državo večji problem kot ekonomska kriza. Poštenost nam ni več vodilo, poštenost se nam zdi nepotrebna."
Meni, da bi bil veliki slovenski mislec danes razočaran: “Ne razumem, kako si ljudje, ki davkariji dolgujejo milijone, sploh upajo sprehajati po Sloveniji.”
Prof. dr. Verica Trstenjak se zaveda, da se Evropa ob soočenju in reševanju begunske krize srečuje s številnimi težavami in težkimi odločitvami: “Že kot evropska pravobranilka sem predlagala, da se azilantov ne sme vračati v Grčijo zaradi kršitev človekovih pravic.”
“Humanost mora biti nad pravom, a prosilci za azil si vseeno nimajo pravice izbirati države. Imajo pravico iti do prve varne države. Kot Evropejko me boli srce, ampak če gre za varnost, razumem tudi postavitev žičnatih ograj na mejah.”
854 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
“Ne samo, da zelo slabo deluje pravna država, v Sloveniji razpadajo tudi vrednote. To je za državo večji problem kot ekonomska kriza. Poštenost nam ni več vodilo, poštenost se nam zdi nepotrebna.”
Prof. dr. Verica Trstenjak je te dni slovenske zdravnike opozorila na pomen etike, prava in (lažne) solidarnosti pri njihovem delu: “V slovenskem zdravstvu je odpovedal nadzor, potrebujemo tudi več odgovornosti. Tako v zdravstveni kot pravniški stroki se skrivamo za lažno solidarnostjo in ne povemo, to je bilo narobe. V Avstriji sistem deluje. Če nekdo naredi napako, zanjo odgovarja. Kolegi se od njega distancirajo. Tako je tudi statistično manj napak.”
Vrhunsko pravno strokovnjakinjo je kariera iz Prlekije prek Ljubljane, Nemčije in Luksemburga pripeljala na Dunaj, kjer je cenjena profesorica za evropsko pravo.
“Po končanem mandatu evropske pravobranilke sem obe javni pravni fakulteti v Sloveniji obvestila, da sem prosta. Ni bilo interesa, da bi me angažirali,” pripoveduje Trstenjakova, ki sicer ne želi posploševati, ampak predvsem v višjih letnikih "so avstrijski študenti bolj ambiciozni, kritični in aktivni kot slovenski. Več sprašujejo. Sistem jih v to spodbuja.”
“Da najboljši strokovnjaki v Sloveniji ne dobijo zaposlitve, je hud problem za prihodnost naše družbe. Pri nas izbiramo ljudi po poznanstvih, sorodstvenih povezavah, klientelizmu. Najboljši pa niso izbrani. Da mladi odhajajo v tujino, ni problem, problem je, da se z dodatnimi znanji in izkušnjami ne morejo vrniti. Inženirji, zdravniki, pravniki …, ki se želijo vrniti, bi morali biti darilo državi.”
Nekaj časa je delovala tudi kot generalna sekretarka v vladi Andreja Bajuka, aktivna politika je sicer ne zanima več, kljub nagovarjanjem, da bi kandidirala celo za predsednico države: “Sama nisem političarka, po srcu sem znanstvenica.”
Z distance in kritično gleda na slovensko družbo, pravno državo, tudi politike in vlado: “Osebno sem nad aktualno vlado razočarana, posebej glede spoštovanja moralnih, etičnih in drugih standardov.”
Kot mati in pravnica pozorno spremlja rejniški primer koroških dečkov, ki zadnje tedne pretresa Slovenijo: “Zgrožena sem. Oprostite, kako lahko ministrstvo reče, da je odločba zakonita, kršene pa so človekove pravice? To je razlog za odgovornost, za odstop!”
Daljna sorodnica akademika Antona Trstenjaka zagovarja poštenost, znanje in vrednote: “Anton Trstenjak je bil tako velik človek, da si je lahko dovolil biti majhen. Vsaka njegova beseda je imela moč.”
"Ne samo, da zelo slabo deluje pravna država, v Sloveniji razpadajo tudi vrednote. To je za državo večji problem kot ekonomska kriza. Poštenost nam ni več vodilo, poštenost se nam zdi nepotrebna."
Meni, da bi bil veliki slovenski mislec danes razočaran: “Ne razumem, kako si ljudje, ki davkariji dolgujejo milijone, sploh upajo sprehajati po Sloveniji.”
Prof. dr. Verica Trstenjak se zaveda, da se Evropa ob soočenju in reševanju begunske krize srečuje s številnimi težavami in težkimi odločitvami: “Že kot evropska pravobranilka sem predlagala, da se azilantov ne sme vračati v Grčijo zaradi kršitev človekovih pravic.”
“Humanost mora biti nad pravom, a prosilci za azil si vseeno nimajo pravice izbirati države. Imajo pravico iti do prve varne države. Kot Evropejko me boli srce, ampak če gre za varnost, razumem tudi postavitev žičnatih ograj na mejah.”
Ena največjih poznavalk zgodovine medicine v Sloveniji prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec se je raziskovanju in poučevanju zapisala po tem, ko ni dobila specializacije iz interne medicine. V svoji karieri je napisala že več kot 60 knjig, pri njej pa je neizbrisno sled pustila mariborska kirurginja Zora Janžekovič - sama jo celo označi za največjo zvezdo ženske medicine v Sloveniji. V pogovoru med drugim spregovori o letošnji Nobelovi nagradi za medicino, napovedani stavki zdravnikov, o patriarhalnem svetu, v katerem ženska - tudi v medicini - težko pride do položaja, o pogledu na zgodovinske dosežke na področju reproduktivnih pravic žensk in o vnetih kitah na rokah zaradi dolgournega tipkanja v želji, da bi v medicini pustila svoj pečat.
Direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad je nevladnica, ki jo zanima predvsem, kako doseči sistemske spremembe skozi zakonodajo, politike in prakso. Še posebej jo prizadene in hkrati motivira za delo področje nasilja nad ženskami. Tudi o grožnjah in pritiskih, nevladnemu sektorju, žrtvah žice na južni meji, monitoringu protestov in odgovornosti za protiustavne ukrepe v pogovoru z Gorazdom Rečnikom.
dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za didaktiko in kurikularne teorije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete ter glavni urednik revije Sodobna pedagogika.
Ni umetniško ime, dejansko ima v osebnih dokumentih zapisano Klemen Klemen. Še vedno fant iz ljubljanskega Trnovega, ki je ob prelomu tisočletij posnel kultno rapersko ploščo Trnow stajl. Na njej je tudi oda Nataši iz Depale vasi, Klemnovi prvi ljubezni. Še kako je živ, čeprav je že nekajkrat zrl smrti v oči. Ozdravil se je odvisnosti od alkohola, normaliziral družinske odnose, sinhronizira se tudi s kuhanjem v svoji kabriolet hiši in s košnjo trave na Dolenjskem. O klepanju stihov, poetiki, domišljiji, vzgojiteljski karieri, politiki, spoštovanju, odnosih, odvisnosti … O sreči in prazni vreči. Klemen stajl. V prostem pogovoru ob Ljubljanici, tam, “kjer trnovskih vrb se preja k zemlji sklanja.”
Tokratni Nedeljski gost poseduje zelo nalezljivo navdušenje nad tem, kako daleč se je skozi zgodovino razvila znanost. In to upravičeno. Je teoretski fizik, profesionalno kot akademik zapisan ugankam kvantne mehanike, in po drugi strani natančen raziskovalec zgodovine znanosti, ki je med drugim skušal ponoviti slavni arabski dokaz o obsegu Zemlje. Britanski fizik iraških korenin Jim Al-Khalili se podpisuje pod serijo poljudnoznanstvenih knjig in dokumentarcev, kot komunikator znanosti pa je prejel vrsto nagrad. Znanost zanj ni le zbir modrosti, ampak kraljevska pot do nje, od znanosti se lahko med drugim učimo tudi to, da ni nič narobe, če spremenimo stališče in priznamo, da smo se motili.
Sodi med najuspešnejše košarkarske trenerje v Evropi. S sarajevsko Bosno je že kot mlad trener postal evropski klubski prvak, uspešno je deloval v Italiji, Franciji in Turčiji. Je sopotnik velikih košarkarskih legend nekdanje Jugoslavije, je pripadnik stare šole, slovel je po strogosti. Brez dlake na jeziku pripoveduje o svojih trenerskih metodah, poln je anekdot o košarkarjih. Ne skriva svojih pogledov na družbo, politiko, svet. Ustalil se je v Trstu, kjer uživa v košarkarskem pokoju, a še naprej zelo pozorno spremlja dogajanje, redno se druži tudi s slovenskimi prijatelji. Zakaj ga je slovenska košarkarska reprezentanca očarala, kako vidi Luko Dončića, kako se spominja Iva Daneva, Petra Vilfana, Boruta Bassina in drugih legend jugoslovanske košarke. Zakaj Michael Jordan ni postal prvi temnopolti predsednik ZDA, o izkušnjah s turškim predsednikom Erdoganom, zakaj ceni slovenske zdravnike in obožuje slikarja Jožeta Ciuho. Z Bogdanom Tanjevićem sta se v Trstu pogovarjala Gašper Andrinek in Luka Hvalc.
Nedeljska gostja je nekdanja direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič, ki se je po 27 letih dela v četrti največji mlekarni pri nas, pred kratkim upokojila. Mlekarno, sicer zgrajeno že leta 1957, ki je danes v 100-odstotni lasti Kmetijske zadruge Tolmin, je vodila 16 let. Skupaj s predanimi delavci in posoškimi kmeti so jo po stečaju Kraša leta 1995 rešili propada in iz nje ustvarili prepoznavno blagovno znamko mlečnih izdelkov iz Posočja. Za prispevek k razvoju slovenskega agroživilstva in gospodarstva ter za ohranjanje lokalnih običajev posoške regije ji bodo konec avgusta podelili tudi red za zasluge Republike Slovenije.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 8. julija 2012 je bil nedeljski gost en izmed najbolj legendarnih dirkačev Formule 1. Avstrijec Niki Lauda. Z vmesnim dveletnim premorom je dirkal od leta 1971 do leta 1985 in osvojil 3 naslove svetovnega prvaka. Miran Ališič ga je v pogovoru spraševal tudi o njegovem odraščanju, o tem, kako je takrat videl formulo 1 pa tudi o njegovi poslovni poti.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Prva decembrska nedelja leta 2012 je bila posvečena ekskluzivni nedeljski gostji. Nina Zagoričnik se je na Dunaju pogovarjala z eno najbolj vznemirljivih umetnic sodobnega časa - Marino Abramović. Rodila se je v Beogradu, staršem, ki so imeli pomembne vojaške in politične funkcije v Jugoslaviji. Ona pa se je odločila za umetnost. Po začetnih instalacijah z zvokom je postala ena najbolj radikalnih in angažiranih raziskovalk svojega telesa. O njej so zdaj že napisane knjige, monografije, članki in posneti filmi.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Mož, ki je konec prejšnjega stoletja premikal meje mogočega v svetovnem alpinizmu, se povzpel na vse najvišje vrhove planeta, prehodil puščave in bil na Antarktiki. Napisal je več kot 60 knjig, ki so jih prodali v več kot pet milijonih izvodov. Nekdanji poslanec evropskega parlamenta, graščak in biokmetovalec. Vse to je veliki Reinhold Messner. Franci Pavšer ga je 7. februarja 2016 spraševal o slovenskem alpinizmu, ki je nanj naredil velik vtis, o ustvarjanju filmov, o evropski politiki in njegovih zgodovinskih podvigih.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Tomaž Humar je s svojimi vzponi zagotovo zaznamoval svetovni himalajizem. Opravil je okoli 1200 vzponov, od tega 60 prvenstvenih doma in po svetu. 2. aprila leta 2000 je bil Tomaž Humar gost Danile Hradil Kuplen. Tomaž Humar, eden največjih alpinistov vseh časov se je devet let pozneje po pogovoru smrtno ponesrečil ob sestopu z gore Langtang Lirung v nepalski Himalaji.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 4. aprila 1999 se je Darja Groznik pogovarjala z dolgoletnim novinarjem Jurijem Gustinčičem. Njegovi biografski podatki so daleč od suhoparnega: rodil se je leta 1921 v Trstu, živel v Ljubljani in se pri 11 letih preselil k očetu v Moskvo. Ob začetku 2. svetovne vojne se je želel kot prostovoljec pridružiti Rdeči armadi, ki pa takrat ni sprejemala tujcev. Zato je začel delati na Radiu Moskva in vsak dan vodil slovenske oddaje. Po vojni in resoluciji Informbiroja se je preselil v Beograd in delal kot birokrat, kar pa mu ni preveč dišalo. Večino pogovora sicer namenita takratnemu bombardiranju Nata v Srbiji. Gustinčičev pronicljiv komentar je zagotovo aktualen še danes.
Na svetu v zadnjih letih zaznavamo čedalje več vremenskih ekstremov. Vroča in suha poletja ter snežne meteže, kjer jih nismo nikoli pričakovali. Eden izmed glavnih dejavnikov svetovnega vremenskega sistema je severni pol oziroma Arktika, ki se segreva tudi do trikrat hitreje kot preostali planet. Arktični podnebni sistem podrobno proučuje nemški profesor Marcus Rex z Univerze v Potsdamu. Pred kratkim je vodil najdaljšo neprekinjeno znanstveno ekspedicijo, ki je podrobno raziskovala arktični sistem. Zakaj dogajanje na Arktiki tako vpliva na naše življenje, kako so živeli znanstveniki v popolni temi, kakšne zvoke lahko slišimo kljub popolni akrtični tišini, pa o vremenu in podnebni krizi se z njim pogovarja Gašper Andrinek.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 16. julija 2000 se je Nina Zagoričnik pogovarjala z igralko Umo Thurman.
Da vidiš in uživaš v majhnih stvareh, moraš imeti duha in srce kot mali princ, bi lahko pripisali Ireni Cerar, pripovedovalki ljudskih pravljic in avtorici številnih knjižnih popotniških uspešnic. Potem ko je s svojimi prvimi knjigami dodobra prekrižarila Slovenijo, je nazadnje pravljičnih sedem let raziskovala zamejski prostor in spletla unikaten in navdihujoč vodnik po krajih tam onkraj. O tem, kako je kot dekletce živela na šoli, nasproti knjižnice, kako jo je za pripovedovanje in skrivnosten svet pripovedk okužil njen ded in kam se splača v Sloveniji zaviti te vroče julijske dni, je kot Nedeljska gostja razkrila na Valu 202.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 2. marca 2003 se je Danila Hradil Kuplen pogovarjala z režiserjem Dušanom Jovanovičem.
Nedeljski gost Vala 202 je kapetan zlate slovenske košarkarske reprezentance in najboljši košarkar evropskega prvenstva leta 2017. Goran Dragić, ki je zadnji junijski dan v Stožicah odigral zadnjo reprezentančno tekmo pred domačimi gledalci. Košarkar, ki je z značajem in delom presegel svoje predhodnike in postal prvi slovenski košarkarski zvezdnik v Združenih državah Amerike. Goran Dragič, v Ameriki Dragon, v pogovoru z Boštjanom Reberšakom razkrije poklic vrhunskega športa, to, da bo kariero zanesljivo končal v ligi NBA in da je njegovo srce v Kosezah, dom pa v Miamiju.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 8. 10. 2000 se je Nina Zagoričnik pogovarjala z režiserjem Petrom Greenawayom.
Po več kot dveh desetletjih se kot Nedeljski gost Vala 202 znova vrača avtor obsežnega epa Vrata nepovrata, znani književnik, verzolog in družbeni aktivist Boris A. Novak.
Neveljaven email naslov