Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravnik, diplomat in kolumnist Matjaž Gruden analizira in ocenjuje dogajanje v svetu okrog nas. Svoje delo bi lahko omejil na službo v Svetu Evrope, vendar raje piše in kritično opozarja na spremembe v družbi
Za razliko od Evropske unije, ki je supernacionalna integracija, je Svet Evrope klasična mednarodna medvladna organizacija, kot Združeni narodi. Direktor za strateško načrtovanje v Svetu Evrope Matjaž Gruden opozarja, da ima vsaka tako organizacija toliko moči in vpliva, kot ji ga želijo dati in priznati njene države članice: "Vpliva je gotovo manj, kot ga je bilo. Tudi v tistih članicah, ki so leta 1949 ustanovile Svet Evrope, ne samo kot organizacijo za zaščito človekovih pravic, ampak kot organizacijo za zaščito človekovih pravic kot odgovor na tisto, kar se je v Evropi zgodilo 5, 10, 20 let pred tem. Svet Evrope je bil neposreden, ne samo moralni in etični, ampak tudi pravni politični institucionalni odgovor na tisto, kar je Evropa doživela med drugo svetovno vojno. Vprašanje privrženosti Svetu Evrope se zdaj bistveno bolj kaže kot pred 10 leti."
"Evroskepticizem je bil vedno najbolj prisoten in najmočnejši v Veliki Britaniji, ki je na koncu pripeljal tudi do Brexita, ki je po mojem mnenju ena monumentalna samopoškodba, ki bo imela za Veliko Britanijo in za ostalo Evropo mnoge negativne posledice."
Pišati je začel že zelo zgodaj. Prva kolumno so mu objavili pri štirinajstih v Tribuni. Nasprotovala je smrtni kazni. Potem je v Svetu Evrope pisal tudi govore za generalnega sekretarja:"Ko nekaj časa pišeš za druge, dobiš željo, da bi kdaj pisal v svojem imenu." Zdaj že nekaj let piše kolumne. "Opazil sem spremembe v svetu, v katerem živimo, glede katerih se mi je zdelo nemogoče, da bi ostal tiho. Svojega odziva na te zaskrbljujoče spremembe v svetu ne morem omejiti zgolj na tisto kar delam v 8 urah na "šihtu"."
Je oster kritik populizma, za katerega pravi, da ga marsikdo ne razume:"Populist je po mojem razumevanju tisti politik, ki sebi sam jemlje pravico do ekskluzivnega predstavljanja naroda in v imenu tega ekskluzivnega predstavljanja naroda odreka legitimnost vsem drugim političnim nasprotnikom in se postavlja nad vse vzvoda demokratičnega nadzora. Populist reče: "Jaz predstavljam narod, sodišča, ki me napadajo, so sovražniki naroda.""
Avtoriteto Sveta Evrope v zadnjem času spodkopava tudi korupcijska afera v Parlamentarni skupščini, ko naj bi ajzerbajdžanska stran v zameno za glasove podkupovala nekatere poslance.
"Mislim, da je to kar se je zgodilo napravilo nepopravljivo škodo delu organizacije. In meče senco na delo celotne organizacije. Kar je še bolj resno, meče senco na to kar ta organizacija počne in daje argumente tistim, ki želijo spodkopati njeno avtoriteto in delo na področju zaščite človekovih pravic in demokracije."
Poudarja, da spoštuje in razume ter tudi deli zahtevo ljudi po varnosti. To vključuje tudi varnost na mejah in kontrolo nad ljudmi, ki prihajajo v državo. "To s čimer imam težave je pa teza, ki je postala zelo razširjena ne zgolj v enem bolj ekstremnem delu političnega spektra, da je to varnost mogoče doseči zgolj na škodo in račun naše solidarnosti, humanosti, spoštovanja svojih lastnih predpisov in mednarodnih obveznosti. S tem se pa ne strinjam in mislim, da je to tisto, kar je pripeljalo do tega, da glede migracij ne rešujemo ničesar. To vprašanje služi zgolj političnim, politikanskim razmeram, ki v končni fazi slabijo ne samo svobodo, ampak tudi delovanje demokracije."
"Dokler trajajo spopadi v Siriji, je iskanje trajnejših rešitev gotovo zelo oteženo, če ne nemogoče. Dokler je situacija v Turčiji in dokler so odnosi med Turčijo in Zahodom in Evropo takšni kot so, tudi to vpliva negativno na iskanje skupnih rešitev. Dokler obstaja težnja po instrumentalizaciji, napihovanju, izkoriščanju, zlorabljanju migrantske krize za politične namene v Evropi in pomanjkanje pripravljenosti, da skupno solidarno odgovorimo na to, teh rešitev ne bo."
852 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Pravnik, diplomat in kolumnist Matjaž Gruden analizira in ocenjuje dogajanje v svetu okrog nas. Svoje delo bi lahko omejil na službo v Svetu Evrope, vendar raje piše in kritično opozarja na spremembe v družbi
Za razliko od Evropske unije, ki je supernacionalna integracija, je Svet Evrope klasična mednarodna medvladna organizacija, kot Združeni narodi. Direktor za strateško načrtovanje v Svetu Evrope Matjaž Gruden opozarja, da ima vsaka tako organizacija toliko moči in vpliva, kot ji ga želijo dati in priznati njene države članice: "Vpliva je gotovo manj, kot ga je bilo. Tudi v tistih članicah, ki so leta 1949 ustanovile Svet Evrope, ne samo kot organizacijo za zaščito človekovih pravic, ampak kot organizacijo za zaščito človekovih pravic kot odgovor na tisto, kar se je v Evropi zgodilo 5, 10, 20 let pred tem. Svet Evrope je bil neposreden, ne samo moralni in etični, ampak tudi pravni politični institucionalni odgovor na tisto, kar je Evropa doživela med drugo svetovno vojno. Vprašanje privrženosti Svetu Evrope se zdaj bistveno bolj kaže kot pred 10 leti."
"Evroskepticizem je bil vedno najbolj prisoten in najmočnejši v Veliki Britaniji, ki je na koncu pripeljal tudi do Brexita, ki je po mojem mnenju ena monumentalna samopoškodba, ki bo imela za Veliko Britanijo in za ostalo Evropo mnoge negativne posledice."
Pišati je začel že zelo zgodaj. Prva kolumno so mu objavili pri štirinajstih v Tribuni. Nasprotovala je smrtni kazni. Potem je v Svetu Evrope pisal tudi govore za generalnega sekretarja:"Ko nekaj časa pišeš za druge, dobiš željo, da bi kdaj pisal v svojem imenu." Zdaj že nekaj let piše kolumne. "Opazil sem spremembe v svetu, v katerem živimo, glede katerih se mi je zdelo nemogoče, da bi ostal tiho. Svojega odziva na te zaskrbljujoče spremembe v svetu ne morem omejiti zgolj na tisto kar delam v 8 urah na "šihtu"."
Je oster kritik populizma, za katerega pravi, da ga marsikdo ne razume:"Populist je po mojem razumevanju tisti politik, ki sebi sam jemlje pravico do ekskluzivnega predstavljanja naroda in v imenu tega ekskluzivnega predstavljanja naroda odreka legitimnost vsem drugim političnim nasprotnikom in se postavlja nad vse vzvoda demokratičnega nadzora. Populist reče: "Jaz predstavljam narod, sodišča, ki me napadajo, so sovražniki naroda.""
Avtoriteto Sveta Evrope v zadnjem času spodkopava tudi korupcijska afera v Parlamentarni skupščini, ko naj bi ajzerbajdžanska stran v zameno za glasove podkupovala nekatere poslance.
"Mislim, da je to kar se je zgodilo napravilo nepopravljivo škodo delu organizacije. In meče senco na delo celotne organizacije. Kar je še bolj resno, meče senco na to kar ta organizacija počne in daje argumente tistim, ki želijo spodkopati njeno avtoriteto in delo na področju zaščite človekovih pravic in demokracije."
Poudarja, da spoštuje in razume ter tudi deli zahtevo ljudi po varnosti. To vključuje tudi varnost na mejah in kontrolo nad ljudmi, ki prihajajo v državo. "To s čimer imam težave je pa teza, ki je postala zelo razširjena ne zgolj v enem bolj ekstremnem delu političnega spektra, da je to varnost mogoče doseči zgolj na škodo in račun naše solidarnosti, humanosti, spoštovanja svojih lastnih predpisov in mednarodnih obveznosti. S tem se pa ne strinjam in mislim, da je to tisto, kar je pripeljalo do tega, da glede migracij ne rešujemo ničesar. To vprašanje služi zgolj političnim, politikanskim razmeram, ki v končni fazi slabijo ne samo svobodo, ampak tudi delovanje demokracije."
"Dokler trajajo spopadi v Siriji, je iskanje trajnejših rešitev gotovo zelo oteženo, če ne nemogoče. Dokler je situacija v Turčiji in dokler so odnosi med Turčijo in Zahodom in Evropo takšni kot so, tudi to vpliva negativno na iskanje skupnih rešitev. Dokler obstaja težnja po instrumentalizaciji, napihovanju, izkoriščanju, zlorabljanju migrantske krize za politične namene v Evropi in pomanjkanje pripravljenosti, da skupno solidarno odgovorimo na to, teh rešitev ne bo."
Slovenska izseljenka je skoraj pol stoletja preživela v Kartumu, prestolnici nemirne afriške države Sudan. Kot priložnostno poročevalko s terena smo jo na Valu 202 gostili že večkrat, tokrat pa smo jo obiskali v rodnem Veržeju, kamor je skupaj z osemčlansko družino prebegnila po izbruhu vojne maja letos.
Nedeljski gost je gledališki režiser Janus Kica, Poljak po rodu, ki je že skoraj tri desetletja del slovenske gledališke scene. Po končanem študiju v Krakovu in Kölnu je kmalu postal hišni režiser v gledališču Pine Bausch v Wuppertalu, kjer je ustvaril prvo mednarodno odmevno uprizoritev Kiplingove Knjige o džungli. Na povabilo režiserja Paola Magellija, takratnega vodje zagrebškega Teatra mladih, je še isto leto Knjigo o džungli režiral v Zagrebu, ki je kmalu postal njegov drugi dom.
Zaščita patentov, blagovne znamke, intelektualna lastnina so teme, s katerimi se je ukvarjal vso karierno pot. Prvi direktor slovenskega Urada za intelektualno lastnino, avtor geografske zaščite Lipicancev, predstavnik Slovenije v svetovni trgovinski organizaciji.
Življenjska obdobja si navadno najlažje zapomnimo po ljudeh, ki so nam ves čas na očeh – tudi po znanih obrazih, kot jim radi rečemo. Svojo poklicno prelomnico je dočakala sveža upokojenka Miša Molk, dolgoletna televizijska voditeljica in urednica, priljubljena povezovalka festivalov in drugih dogodkov, skratka naša, vsaj tak imamo že več kot štiri desetletja občutek, dobra znanka z malih ekranov, fotografij in plakatov. Posebne predstavitve niti ne potrebuje, vseeno pa se spodobi, da pod svoj zaključni račun potegne črto.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Nedeljska gostja je gledališka in filmska igralka Nataša Matjašec Rošker, letošnja dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo, ki ji ga bodo podelili prav nocoj na velikem odru mariborskega gledališča, v njeni matični hiši, kjer je postala stalna članica leta 2007.
Maša Jazbec je že pred desetletjem v Trbovlje pripeljala najbolj naprednega humanoidnega robota, skoraj popolnega dvojnika človeškega profesorja Ishigure. Po doktoratu iz robotike na Japonskem in predavateljstvu v Linzu, se je vrnila v Zasavje. Deluje v podjetniškem inkubatorju Katapult, raziskuje vpliv robotike in ostalih sodobnih tehnologij na življenja ljudi, prepleta znanost in umetnost, z robotkama Evo in Lili gostuje po številnih šolah in domovih starejših.
Nedeljsko gostjo bi lahko šaljivo napovedali tudi s pesmijo skupine Hazard: Kopalnico ima. Je namreč direktorica enega najboljši proizvajalcev gotovih kopalnic v Evropi, podjetja Varis Lendava.
Slovenija gosti evropsko veslaško prvenstvo. Na Bledu sicer ne bo imela resnih kandidatov za najvišja mesta v olimpijskih disciplinah.
Kljub upokojitvi dr. Peter Umek še danes vztraja pri psiholoških predavanjih. Zaslužni profesor kriminalistične psihologije je pred pol stoletja začel tudi pri nas uvajati forenzično psihologijo, je eden od pobudnikov strokovne revije Psihološka obzorja, poleg razširjanja teoretičnih znanj pa je vedno gojil poseben odnos do praktičnega dela. S policisti, kriminalisti, pričami in z žrtvami. Pred 30 leti je bil glavni operativni pogajalec v primeru "Bajazid" s človekom-bombo na mejnem prehodu Fernetiči, pripravljal je policiste pred odhodom na mirovne misije v tujino in še in še. Medijsko je najbolj izpostavljen ob osupljivih tragedijah kot so se nedavno zgodile v Srbiji, zdaj pa je pred nami njegov celosten portret.
94-letni Stephen Antalics - Štefan Antalič ali Antaličev Pišta, kot bi rekli v Prekmurju - je potomec prekmurskih izseljencev, ki sta se kot mladostnika preselila v Pensilvanijo, v nekoč pomembno jeklarsko središče Betlehem, približno uro in pol vožnje oddaljeno od New Yorka. Tamkajšnjo slovensko skupnost sestavljajo izključno prekmurski izseljenci, povezani v dve cerkveni skupnosti, katoliško in protestantsko. Kljub poreklu pa so Prekmurci v Betlehemu 20. stoletje preživeli v prepričanju, da so Vendi in ne Slovenci. Da se je to spremenilo, ima največje zasluge prav Stephen Antalics. Ta je v iskanju resnice prepotoval Evropo, preiskal arhive in razmišljal o razlogih, kako se je t.i.vendstvo, ki je v izvorni domovini tako rekoč neznan pojem, uspelo tako trdovratno zakoreniniti v zavesti te skupnosti na ameriških tleh.
Nedeljska gostja je arhitektka, ki v zadnjih petih desetletjih intenzivno sodeluje pri prenovi Ljubljanskega gradu.
Geograf, zgodovinar, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ustanovni predsednik Zelenih Slovenije, član osamosvojitvenega predsedstva Republike Slovenije, član sveta za varovanje okolja pri SAZU, predvsem pa neutruden iskalec odgovorov na kompleksna vprašanja s področij trajnostnega razvoja, okoljevarstva in družbene ureditve, ki vedno znova prehaja meje razmišljanja.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Novinar, ki pravi, da je v življenju videl dovolj. Tudi zato je zdaj napisal prvo (napol) leposlovno knjigo z naslovom Vojni dnevnik (UMco). Bralcu brez ovinkarjenja in neposredno prikaže, kako je, ko se nenadoma znajdeš sredi vojne.
Mojca Marija Šimenc, ki je članica redovne skupnosti hčera Marije Pomočnice, bo 17. aprila postala generalna tajnica Slovenske škofovske konference. V katoliški cerkvi pri nas ženska še ni zasedala tako visokega položaja. Novega izziva je ni strah, imenovanje pa jo je presenetilo:
Nedeljski gost je reški glasbenik Damir Urban, nekoč basist in frontman zasedbe Laufer, danes prvi glas Urban & 4. Avdiofil, ki je nekaj časa eksperimentiral s snemanjem jelenov v gozdu in rib pod vodo, je avtor številnih nagrajenih albumov in uspešnic, četudi se temu izrazu raje izogiba. V pogovoru z Uršulo Zaletelj se je spominjal divjih devetdesetih, ko je v najhujšem času vojne doživel svojih prvih pet minut slave, pa vse do današnjih dni, ko družbi s prostovoljstvom vrača imaginarni dolg za lepo in mirno življenje.
Anja Rupel. Glasbenica. O Videosexu pred leti ni želela ne poslušati, ne govoriti. Zdaj opisuje tisti čas z distanco, ki je posledica nekdanje popolne pripadnosti. V osemdesetih prejšnjega stoletja je bila del alternativne alternative, čeprav je vedno najbolj čutila pop in zato po Videosexu zelo uspešna solistična kariera. Zaveda se, da je glasba zaradi načina podajanja izgubila del čara, a še ni zapela zadnje, ker so petje, odri in občinstvo pod njimi še vedno del nje. Fotografija: Osebni Facebook profil
Pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec Milan Dekleva je po krvi Tržačan. Knjižne izdaje na obeh poljih leposlovja šteje v ducatih. V sedemdesetih letih je bil član glasbene skupine Salamander. Bil je tudi novinar v kulturnem uredništvu Ljubljanskega dnevnika in urednik otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija. Pesniti je začel že zgodaj, pri trinajstih letih. Napisal je prvo slovensko zbirko haikujev. V svojih pripovednih besedilih pripoveduje predvsem o življenju posameznikov, ki se znajdejo na osebnih, družbenih in zgodovinskih prelomnicah. Piše lutkovne in radijske igre, pesmi, pripovedi in muzikale za otroke.
Tokratnega nedeljskega gosta ljubitelji smučarskih skokov zelo dobro poznajo. Če ne drugače, pa po priimku. Pa ni skakalec, no, vsaj že dolgo ne. Si pa brez njega in njegovih inovacij v opremi modernega skakalnega športa pravzaprav ni več mogoče predstavljati.
Neveljaven email naslov