Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednik Računskega sodišča RS Tomaž Vesel
Tomaž Vesel je kariero pričel na Centru vlade RS za informatiko, bil član Državne revizijske komisije, namestnik predsednika Računskega sodišča RS in leta 2013 imenovan za predsednika. Od 2016 pa je tudi predsednik neodvisne komisije za revizijo in skladnost v okviru Mednarodne nogometne zveze (Fifa).
Poleg skrbi za zakonito in racionalno porabo javnega denarja mora Računsko sodišče opravljati tudi svetovalno vlogo, je prepričan Tomaž Vesel: "Bolj si prizadevamo, da smo prisotni pri revidirancih, pomembna je naša svetovalna vloga, porabniki javnega denarja nas pogosto sprašujejo, iščejo nasvete, uspelo nam je realizirati nekakšno generalno preventivno funkcijo."
V javnosti pogosto prevladuje stališče, da ugotovitve Računskega sodišča ne pripeljejo do sklepa, do sankcij, primerjajo ga z brezzobim tigrom: "Večkrat se pošalim, da čeprav nam rečejo brezzobi tiger, nam vseeno priznajo, da smo tiger. Da imamo neko zverinsko komponento, ki je nepopustljiva. Družba nima težav s prepoznavanjem problemov, v Sloveniji ne znamo stvari postaviti na pravo mesto, ne znamo priti do konca, do tega, da se procesirajo."
Pred nekaj leti je Računsko sodišče začelo bitko za vstop v Banko Slovenije. Po prepričanju Vesela so bili razlogi povsem jasni.
"Zakaj? Ker mislimo, da je tudi Banka Slovenije del javnega sektorja, za katerega so državljani zainteresirani, da vedo, kaj se tam dogaja. V Sloveniji ne more biti nihče, ki je del javnega sektorja, brez nadzora."
Plače funkcionarjev so vroča tema tega poletja, predvsem zaradi stališča Vesela, da jih je treba močno dvigniti. "V zadnjem času smo ugotovili, da so med plačami javnih uslužbencev in funkcionarjev tako velika nesorazmerja, da so pravzaprav boleča. Ne more biti tisti, ki vodi, slabše plačan od tistega, ki je voden. Če tega ne bomo rešili, ne bomo dobili več pravih kadrov, ti že tako in tako ne stojijo v vrsti. Ja, 'kadri' stojijo v vrsti, da bi vodili državna podjetja in participirali na tem segmentu javne porabe, ni dvoma, da bi bili v nadzornih svetih teh podjetij člani uprav. Zakaj? Logično, ker so tam bistveno bolje nagrajeni. Če ne bomo funkcionarjev plačali vsaj tako dobro kot najboljše plačane javne uslužbence, bo to vodilo v uravnilovko in negativno selekcijo. Moja skrita želja je bila, da se ob razpravi o plačah funkcionarjev začne tudi diskusija o tem, kako lahko tiste uslužbence v javnem sektorju in funkcionarje, ki delajo dobro, posebej nagradimo, zahvalimo se pa tistim, ki ne delajo dobro in jim pokažemo izhodna vrata."
Zdravstvo je tisto področje, pri katerem se poraba denarja dotakne vsakega od nas.
"Je eno najkompleksnejših področji, ki bi se ga v Sloveniji morali lotiti z družbenim konsenzom, kaj narediti. Nujno bi morali poenotiti razumevanje, kaj je javno zdravstvo in kaj zasebno. Jaz mislim, da je javno zdravstvo tisti temeljni kamen, na katerem moramo graditi in ga moramo zelo paziti. Imamo pa velik problem z zelo močnim cehom zdravnikov, ki navsezadnje krojijo dinamiko vsega. Zdaj se ukvarjamo s specializacijami v zdravstvu. Zanima nas, zakaj na nekaterih zdravstvenih specializacijah ni dovolj zdravnikov. Nekaj se je moralo zgoditi v preteklosti, da ni nihče načrtoval, da bomo leta 2019, 2025 potrebovali zdravnike. Razkrili bomo, zakaj se je to zgodilo, ena od glavnih tez pa je, da so nekateri cehi na neki način zavestno omejevali število specializantov zato, da bi gradili svojo pomembnost in utemeljevali svojo nenadomestljivost."
Računsko sodišče se loteva vse več revizij porabe denarja v občinah. "Država prenaša vse več obveznosti na občine, te občine finančno bremenijo, država pa ne zagotavlja sredstev. To je konflikt, ki ga bo treba rešiti. Obenem pa so seveda tudi taki manjši lokalni interesi, ki te nasmejijo. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da občine tekmujejo med seboj, tekmujejo za prebivalce, za gospodarstvo, za napolnitev obrtne cone in za pridobitev evropskega denarja, to je vse konkurenčni boj in vpliva na racionalno porabo denarja."
Nogomet je del življenja Tomaža Vesela, zato verjetno tudi ni bila težka odločitev ob ponudbi funkcije v Fifi. Konce tedna in številne proste trenutke mu vzame delo v skupini, ki skrbi za transparentnost financ, je predsednik neodvisne komisije za revizijo in skladnost.
"Žoga ima neverjetno moč. Ko jo vržeš med fante in dekleta, komaj čakajo, da jo brcnejo, ne glede na to, kje so in ali je še tako resna druščina za mizo. Pogovarjati se o nogometu je mogoče najlažje; s komer koli se o tej igri lahko pogovarjaš ure in ure, nogomet prebije led. Sodeloval sem v ekipi, ki je pripravila izbiro organizatorja svetovnega prvenstva 2026, ki bo v Mehiki, Kanadi in ZDA, in to tako, da ni bilo kančka dvoma o tem, da bi kdor koli kaj dobil. To se je, se mi zdi, zgodilo prvič, to je bil tisti kamen premika, ki je institucijo res spremenil."
Kaj je izziv?
"Sredstva svetovne nogometne organizacije se prelivajo v vse države sveta, zato je izjemno težko nadzorovati ta denar. Razlike so v časovnih pasovih, kulturi, percepciji, kaj za nekoga pomeni transparentnost. Eno leto smo porabili, da smo pomembnemu delu sveta razložili, da poslovanje z gotovino ni najprimerneje."
Tomaž Vesel je avtor dveh knjig o vzgoji rastlin in trajnicah ter lastnik izjemnega vrta.
"V moje življenje je ta rastlinski svet vstopil počasi, pravzaprav se vse velike zgodbe začnejo nekako počasi. Počasi zgradiš neko ljubezen do nečesa in to traja. Pred desetletjem sem se začel v svet rastlin vse bolj poglabljati, da me je resno »zagrabilo«. Zdaj skrbim za več kot 2400 vrst rastlin in v tem uživam. Lahko da me boste našli v vrtu kar v obleki in v boljših čevljih, zato rjav rob na njih pri meni ni nič posebnega."
In popotnica za zadnji del mandata na Računskem sodišču?
"Po 25 letih dela Računskega sodišča bi želel, da se zgodijo spremembe zakona, ki bi omogočal večjo učinkovitost. Pa ne samo na področju sankcij, znati bi morali izmeriti učinke svojega dela in zaključki revizij bi se morali zgoditi hitreje. Obenem pa bi morali politiko, državni zbor, vlado in preostale revidirance zavezati hitrejšemu odzivu, nujno je, da se do tega, kar smo ugotovili, opredelijo. Ne morem sprejeti dejstva, da čeprav veš ali vedo, da je nekaj narobe, pa se nič ne spremeni."
854 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Predsednik Računskega sodišča RS Tomaž Vesel
Tomaž Vesel je kariero pričel na Centru vlade RS za informatiko, bil član Državne revizijske komisije, namestnik predsednika Računskega sodišča RS in leta 2013 imenovan za predsednika. Od 2016 pa je tudi predsednik neodvisne komisije za revizijo in skladnost v okviru Mednarodne nogometne zveze (Fifa).
Poleg skrbi za zakonito in racionalno porabo javnega denarja mora Računsko sodišče opravljati tudi svetovalno vlogo, je prepričan Tomaž Vesel: "Bolj si prizadevamo, da smo prisotni pri revidirancih, pomembna je naša svetovalna vloga, porabniki javnega denarja nas pogosto sprašujejo, iščejo nasvete, uspelo nam je realizirati nekakšno generalno preventivno funkcijo."
V javnosti pogosto prevladuje stališče, da ugotovitve Računskega sodišča ne pripeljejo do sklepa, do sankcij, primerjajo ga z brezzobim tigrom: "Večkrat se pošalim, da čeprav nam rečejo brezzobi tiger, nam vseeno priznajo, da smo tiger. Da imamo neko zverinsko komponento, ki je nepopustljiva. Družba nima težav s prepoznavanjem problemov, v Sloveniji ne znamo stvari postaviti na pravo mesto, ne znamo priti do konca, do tega, da se procesirajo."
Pred nekaj leti je Računsko sodišče začelo bitko za vstop v Banko Slovenije. Po prepričanju Vesela so bili razlogi povsem jasni.
"Zakaj? Ker mislimo, da je tudi Banka Slovenije del javnega sektorja, za katerega so državljani zainteresirani, da vedo, kaj se tam dogaja. V Sloveniji ne more biti nihče, ki je del javnega sektorja, brez nadzora."
Plače funkcionarjev so vroča tema tega poletja, predvsem zaradi stališča Vesela, da jih je treba močno dvigniti. "V zadnjem času smo ugotovili, da so med plačami javnih uslužbencev in funkcionarjev tako velika nesorazmerja, da so pravzaprav boleča. Ne more biti tisti, ki vodi, slabše plačan od tistega, ki je voden. Če tega ne bomo rešili, ne bomo dobili več pravih kadrov, ti že tako in tako ne stojijo v vrsti. Ja, 'kadri' stojijo v vrsti, da bi vodili državna podjetja in participirali na tem segmentu javne porabe, ni dvoma, da bi bili v nadzornih svetih teh podjetij člani uprav. Zakaj? Logično, ker so tam bistveno bolje nagrajeni. Če ne bomo funkcionarjev plačali vsaj tako dobro kot najboljše plačane javne uslužbence, bo to vodilo v uravnilovko in negativno selekcijo. Moja skrita želja je bila, da se ob razpravi o plačah funkcionarjev začne tudi diskusija o tem, kako lahko tiste uslužbence v javnem sektorju in funkcionarje, ki delajo dobro, posebej nagradimo, zahvalimo se pa tistim, ki ne delajo dobro in jim pokažemo izhodna vrata."
Zdravstvo je tisto področje, pri katerem se poraba denarja dotakne vsakega od nas.
"Je eno najkompleksnejših področji, ki bi se ga v Sloveniji morali lotiti z družbenim konsenzom, kaj narediti. Nujno bi morali poenotiti razumevanje, kaj je javno zdravstvo in kaj zasebno. Jaz mislim, da je javno zdravstvo tisti temeljni kamen, na katerem moramo graditi in ga moramo zelo paziti. Imamo pa velik problem z zelo močnim cehom zdravnikov, ki navsezadnje krojijo dinamiko vsega. Zdaj se ukvarjamo s specializacijami v zdravstvu. Zanima nas, zakaj na nekaterih zdravstvenih specializacijah ni dovolj zdravnikov. Nekaj se je moralo zgoditi v preteklosti, da ni nihče načrtoval, da bomo leta 2019, 2025 potrebovali zdravnike. Razkrili bomo, zakaj se je to zgodilo, ena od glavnih tez pa je, da so nekateri cehi na neki način zavestno omejevali število specializantov zato, da bi gradili svojo pomembnost in utemeljevali svojo nenadomestljivost."
Računsko sodišče se loteva vse več revizij porabe denarja v občinah. "Država prenaša vse več obveznosti na občine, te občine finančno bremenijo, država pa ne zagotavlja sredstev. To je konflikt, ki ga bo treba rešiti. Obenem pa so seveda tudi taki manjši lokalni interesi, ki te nasmejijo. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da občine tekmujejo med seboj, tekmujejo za prebivalce, za gospodarstvo, za napolnitev obrtne cone in za pridobitev evropskega denarja, to je vse konkurenčni boj in vpliva na racionalno porabo denarja."
Nogomet je del življenja Tomaža Vesela, zato verjetno tudi ni bila težka odločitev ob ponudbi funkcije v Fifi. Konce tedna in številne proste trenutke mu vzame delo v skupini, ki skrbi za transparentnost financ, je predsednik neodvisne komisije za revizijo in skladnost.
"Žoga ima neverjetno moč. Ko jo vržeš med fante in dekleta, komaj čakajo, da jo brcnejo, ne glede na to, kje so in ali je še tako resna druščina za mizo. Pogovarjati se o nogometu je mogoče najlažje; s komer koli se o tej igri lahko pogovarjaš ure in ure, nogomet prebije led. Sodeloval sem v ekipi, ki je pripravila izbiro organizatorja svetovnega prvenstva 2026, ki bo v Mehiki, Kanadi in ZDA, in to tako, da ni bilo kančka dvoma o tem, da bi kdor koli kaj dobil. To se je, se mi zdi, zgodilo prvič, to je bil tisti kamen premika, ki je institucijo res spremenil."
Kaj je izziv?
"Sredstva svetovne nogometne organizacije se prelivajo v vse države sveta, zato je izjemno težko nadzorovati ta denar. Razlike so v časovnih pasovih, kulturi, percepciji, kaj za nekoga pomeni transparentnost. Eno leto smo porabili, da smo pomembnemu delu sveta razložili, da poslovanje z gotovino ni najprimerneje."
Tomaž Vesel je avtor dveh knjig o vzgoji rastlin in trajnicah ter lastnik izjemnega vrta.
"V moje življenje je ta rastlinski svet vstopil počasi, pravzaprav se vse velike zgodbe začnejo nekako počasi. Počasi zgradiš neko ljubezen do nečesa in to traja. Pred desetletjem sem se začel v svet rastlin vse bolj poglabljati, da me je resno »zagrabilo«. Zdaj skrbim za več kot 2400 vrst rastlin in v tem uživam. Lahko da me boste našli v vrtu kar v obleki in v boljših čevljih, zato rjav rob na njih pri meni ni nič posebnega."
In popotnica za zadnji del mandata na Računskem sodišču?
"Po 25 letih dela Računskega sodišča bi želel, da se zgodijo spremembe zakona, ki bi omogočal večjo učinkovitost. Pa ne samo na področju sankcij, znati bi morali izmeriti učinke svojega dela in zaključki revizij bi se morali zgoditi hitreje. Obenem pa bi morali politiko, državni zbor, vlado in preostale revidirance zavezati hitrejšemu odzivu, nujno je, da se do tega, kar smo ugotovili, opredelijo. Ne morem sprejeti dejstva, da čeprav veš ali vedo, da je nekaj narobe, pa se nič ne spremeni."
Profesorica Aleksandra Kornhauser Frazer se pri svojih 92. lahko pohvali z izjemno bogatim življenjem, ki ga je strnila v nedavno izdani knjigi Poti in srečanja. V marsičem je premikala meje izobraževanja in znanosti, utirala sloves naše države na področju kemije in več desetletij delovala tudi kot strokovnjakinja programov Združenih narodov za razvoj in Svetovne banke.
Zanj radi rečejo, da je eden največjih strokovnjakov za psihodramo v tem delu Evrope, a sam na to pravi, da psihiatrija in psihoterapija nista kot tek na 200 metrov, da bi vedeli, kdo je najhitrejši. Iz rojstnega Beograda ga je pot pripeljala v precej manjšo Idrijo, kjer je našel čas za pisanje pred kratkim izdane knjige Psihodrama, Sprememba skozi akcijo, ki je prva knjiga v slovenskem jeziku o psihodrami. Čeprav se je slovenščino učil že pred prihodom v Slovenijo, pa se med sodelavci z idrijskim narečjem v Psihiatrični bolnišnici Idrija najprej ni najbolje znašel.
V preddverjih ljubljanskih hiš, s staro kitaro in novimi prijatelji nastanejo zametki Mladih levov, priljubljenost pride nenapovedano, znanje nabira po poti. Skozi desetletja je posnel več kot 40 nosilcev zvoka in slike, prejel več kot 20 priznanj in prisega, da biografije ne bo nikoli napisal sam. Njegovo biografijo bi moral spisat bend posameznic in posameznikov, ki bi dogodke opisovali vsak iz svojega zornega kota. Benč je bil namreč vedno rad v skupinah, Bendologija je njegov zaščitni znak.
Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije, zase pravi, da slabe stvari hitro pozabi. Skuša biti konstruktivna in je usmerjena k rezultatom, kljub temu pa brez dlake na jeziku vedno pove, kaj ni v redu. Pravi, da je obdana z ljudmi, ki ji dajejo razlog za optimizem. "Če delaš v taki organizaciji kot jaz, si obkrožen z zelo pozitivnimi ljudmi, ki so pripravljeni nekaj vložiti v to, da bi bilo njim in drugim bolje. O takih ljudeh premalokrat slišimo." Z gostjo se je pogovarjal Gorazd Rečnik.
"Ko zboliš, imaš simptome, ki jih še nihče prej ni imel. Ko si srečen, ni nihče srečen na enak način kot ti. To je tvoja sreča." Tako pravi nedeljski gost Edo Maajka. Z Gašperjem Andrinkom sta govorila o tem, kaj trenutno pesti večino ljudi, pa se tega sploh ne zavedajo, kaj je doživljal ob družinski tragediji, zakaj se na Balkanu vse tako počasi menja, zakaj ljudje raje sprejemajo neuspeh kot uspeh, zakaj bi izdal vsako politično stranko in kako nanj vplivajo novi glasbeni trendi.
Nedeljski gost je raper Edo Maajka. To je neprevedena različica pogovora. Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek. Opozorilo: v intervjuju se večkrat pojavi ekspliciten jezik. Toliko, da veste.
Igor Grdina ima dva doktorata – iz slavistike in zgodovine. Je znanstveni svetnik na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Menjavanje koledarjev mu ne pomeni veliko, ker je čas relativen tudi v zgodovini, letnice so kot stopnišče, zgodovinarji pa kot patologi. Ddr. Grdina je mojster zgodovinskih zgodb, ki intrigirajo. S kirurško natančnostjo secira prelomne dogodke in vanje v privlačnem literarnem slogu umešča glavne junake. Njegova aktualna in razprodana knjiga Ivan Cankar: portret genija predstavlja unikaten vpogled v življenje in delo našega največjega pisatelja. Kaj se lahko naučimo od Cankarja, kako je v vzvratnem ogledalu zgodovine videti naša prihodnost, kdo si drzne v času skrajne optimizacije stvari in ljudi zares še misliti nemogoče? Tudi o operah in operetah, poklicnih deformacijah zgodovinarjev, študentskem spoznavanju sveta za železno zaveso in o nenavadnem klicu samooklicanega izumitelja časovnega stroja. Z ddr. Igorjem Grdino se je pogovarjal Luka Hvalc
Eden od aktualnih Zoisovih lavreatov dr. Matjaž Perc spada v odstotek najbolj citiranih fizikov na svetu. Kljub mladosti na mariborski univerzi deluje kot redni profesor in z januarjem zaganja svojo programsko skupino. Njegovo področje je fizika družbenih sistemov. Kot pravi, so lahko fizikalne enačbe presenetljivo odlične vodnice v kompleksnem telesu našega sveta.
Nedeljska gostja dr. Teresa Cordova, direktorica Inštituta Great Cities na Ilinojski univerzi v Čikagu, nas bo odpeljala v različne soseske ameriških mest. Gremo med Slovence, ki so se na ameriški srednji zahod v iskanju boljšega življenja selili pred več kot stotimi leti, v svet priseljencev iz Latinske Amerike, ki so v Združenih državah sredi 60. let prek družbenih gibanj zahtevali svoje pravice, in v pozabljene soseske nekdaj mogočnega mesta, ki je zaradi globalizacije padlo na kolena, zdaj pa išče drugačne poti do oživljanja nekdaj bleščečih urbanih okolij. Predvsem pa razmišljamo o vključevanju prebivalcev v procese odločanja v mestih. Z gostjo se je pogovarjal Jan Grilc.
Marija in Andrej Štremfelj sta zapisana goram in alpinizmu, pedagoškemu poklicu, družini in v dobrem in slabem že nekaj deset let tudi eden drugemu. Sta tudi prvi zakonski par, ki se je skupaj povzpel na Everest. Andrej, takrat 7. oktobra 1990, že drugič – prvič je to storil leta 1979 skupaj z Nejcem Zaplotnikom, kar je bil prvi jugoslovanski in slovenski vzpon na Everest. Letos je kot prvi slovenski alpinist prejel zlati cepin za življenjsko delo. Marija pa je prva Slovenka in trinajsta ženska na svetu, ki je stala na strehi sveta.
Tokratnega gosta smo ujeli na uvodu v novo sezono tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju. In prav to tekmovanje ga je zaznamovalo za vse življenje, njegov oče, legendarni francoski novinar Serge Lang, je bil eden od ustanoviteljev pokala. Novinarsko družinsko tradicijo je nadaljeval tudi on in jo še nadaljuje, čeprav bi se lahko že upokojil. Idej mu namreč ne zmanjka, zdaj se je usmeril na vzhod, v Gruzijo, kjer želi tamkajšnji vladi pomagati pri popularizaciji alpskega smučanja. Patricka Langa je v Soeldnu pred mikrofon povabil Aleš Smrekar.
So pesmi in so ljudje, ki so zelo živi v kolektivni zavesti. Julija in Aleksander Mežek. Prvi sprva ni bilo usojeno postati ponarodela, a zdaj to je. Aleksander Mežek pa je v polstoletni karieri postal in obstal eden od stebrov slovenskega kant-avtorstva. Poti med avdicijo oddaje Pokaži kaj znaš, do koncerta v Operi SNG Ljubljana opisuje brez zadržkov. Tudi trenutke, ki bi lahko življenjsko pot zapeljali v popolnoma drugačno smer. Z njim se je pogovarjal Andrej Karoli.
Doktorica Petra Svoljšak je predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa. V ZRC SAZU raziskuje zgodovino prve svetovne vojne ter njen kulturno-zgodovinski kontekst. Na Univerzi v Novi Gorici predava predmeta “Nacionalno in prva svetovna vojna” ter “Svetovne vojne 20. stoletja” in napisala je knjigo Slovenci in prva svetovna vojna. Kako primerno, da se z njo kot Nedeljsko gostjo Vala 202 , spomnimo stoletnice konca 1. svetovne morije.
Z letošnjo Ježkovo nagrado za življenjsko delo ovenčani Jurij Souček je kot Nedeljski gost svoj lik in delo, predvsem pa legendarni in edinstveni glas, predstavil v živo na Valu 202.
David Pivk skrbi, da je ena najbolj prepoznavnih znamk na svetu še bolj prepoznavna. Direktor tržnega komuniciranja pri podjetju Nike je razkril, kako izbirajo športnike za svoje kampanje, kako je prišel do te zanimive službe in na katerem igralnem mestu bi igral, če bi bil nogometaš.
Z Alenko Artnik o skrivnostih potapljanja na vdih, meditaciji, usodi, olimpijskih igrah, resničnih izzivih. Tudi o snemanju dokumentarnega filma za mrežo Netflix in o tem, da si v prihodnosti vseeno predstavlja družino z otročki, ki tekajo po plaži. Ob potapljaškem centru, seveda.
Ob 50. Barcolani, najštevilčnejši regati na svetu, bo nedeljski gost legendarni jadralec Dušan Puh. Kot krmar na sicer italijanski jadrnici Fanatic je leta 1994 postal prvi Slovenec z zmago na Barcolani, sodeloval je še pri dveh slovenskih zmagoslavjih v tržaškem zalivu. Je eden redkih pri nas, ki se z jadranjem preživlja, je pa tudi večni “nergač” in kritik razmer v slovenskem jadranju. Pri sosedih Italijanih se ga je prijel naziv “nerjaveči”.
Na skrajnem severu naše celine živi kar 23 tisoč polarnih medvedov, kar ni malo, a njihova prihodnost je veliko bolj negotova kot usoda številnih drugih ostalih ogroženih vrst. Zaradi globalnega segrevanja, ko morje niti v polarnih območjih pozimi ne zamrzne več in ko so poletja na severu vedno daljša, jim preprosto zmanjkuje življenjskega prostora. Zato se tudi njihove poti vedno pogosteje križajo s človekom – samo letos so v Kanadi ubili dva človeka. Polarne medvede že 35 let preučuje dr. Andrew Derocher z Univerze Alberta, ena od vodilnih svetovnih avtoritet zanje. Bil je tudi osredji gost letošnje mednarodne konference o medvedu, ki je sredi septembra potekala v Ljubljani. Opozarja predvsem na posledice podnebnih sprememb na življenje teh polarnih zveri: v zadnjih desetletjih se je njihovo telo skrčilo za 20 centimetrov in počasi izumirajo. Z nami bo delil tudi podrobnosti o življenju za polarnim krogom, o tem, da je polarnega medveda lažje ujeti kot zajca, o pojavu medvedjih hibridih in več o njihovi neverjetni sposobnosti orientacije.
Silvija Krejaković je bila dobri dve desetletji višja svetovalka Narodnega muzeja v Kraljevu, enem od srbskih mest, v katera so med drugo svetovno vojno izgnali več tisoč Slovencev. Med več kot 1500 v začetku vojne izgnanimi v Kraljevo je bilo le nekaj mesecev pozneje, oktobra 1941, nekaj ustreljenih kot talcev. Kot maščevanje za pobite ali ranjene nemške vojake je namreč nemška vojska po tovarnah, šolah, ulicah in domovih zajela ljudi, tudi otroke, in jih odpeljala na morišče. Še desetletja po njihovem poboju, ko je bil na prizorišču te tragedije že urejen spominski park in so številni umetniki darovali svoja dela za razstavo, ki naj bi bila umetniški opomin na ta poboj, je bilo število pobitih popolna neznanka, ugibanja so segala celo do 7.000 ljudi. Naša današnja nedeljska gostja Silvija Krejakovič je prva zgodovinarka, ki se je zbiranja imen lotila sistematično in tako tej siloviti človeški tragediji ni dala le znanstvenega okvirja, pač pa sleherni zaporedni številki tudi ime, obraz in življenjsko zgodbo.
Gledališki režiser Janush Kica, poljskega rodu, ki je v zadnjih dveh desetletjih osvojil skoraj vse slovenske odre. Je prvi tuji režiser, ki je uprizoril Linhartovega Matička in z letošnjim septembrom zasedel mesto profesorja na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani.
Neveljaven email naslov