Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filip Gartner, legendarni smučarski trener, tvorec jugoslovanske smučarske evforije s Križajem na čelu, ki je pustil neizbrisen pečat na Norveškem in celo pri naših severnih sosedih Avstrijcih
Filip Gartner je legendarni smučarski trener, ki je zakuhal slovensko smučarsko evforijo s Križajem, Strelom, Petrovičem, Frankom in drugimi, pustil globok pečat v avstrijski reprezentanci z Nierlichom, Eberharterjem, Anito Wachter … Predvsem pa v norveški ekipi s Furusethom, Jaggejem, Aamodtom, Kjusom in še številnimi vrhunskimi smučarkami in smučarji. Je trener, čigar varovanci so osvojili največ slalomskih zmag v zgodovini. Pri osemdesetih je privolil v daljši intervju z Alešem Smrekarjem, čeprav nikoli ni imel rad daljših pogovorov z novinarji. Kot nikoli ni maral dolgih treningov na snegu, ki pa so morali biti zahtevni.
"Na lepih progah z lepimi postavitvami zna smučati vsak. Trening mora biti zahteven, drugače nima nobenega smisla. Takšen trening pa lahko traja največ dve uri in pol."
S pokojnim bratom Alešem sta v bistvu postavila temelje alpskega sistema na Norveškem, pripomogla sta k temu, da so zablesteli Furuseth, Jagge, predvsem pa neverjetna Aamodt in Kjus. Vedno ju je gnala želja po napredku, po perfekciji, ki so jima jo že v rani mladosti vcepili starši. Pa ne samo njima, vsem desetim otrokom v družini.
"Pri vsakem delu, ki so nam ga naložili, so vztrajali, da se ga naredi tako, kot se spodobi."
Disciplina je bila zanj bistvo. Če je tekmovalec zamudil odhod za minuto, je že ostal brez sedeža v kombiju. "Samo enkrat v jugoslovanski reprezentanci in dvakrat v klubu se je to zgodilo, potem pa se je glas o moji filozofiji razširil naprej in v preostalih ekipah so že vedeli, kako in kaj."
Izjemo je naredil edino pri avstrijskem supertalentu Rudiju Nierlichu, ki se mu poleti ni ljubilo trenirati. "Rekli smo, da je zbolel, septembra pa je prišel na izbirno tekmo, za več kot dve sekundi prehitel druge in spet je bil mir v hiši."
V 25-letni reprezentančni karieri in 15-letni klubski je deloval z največjimi šampionkami in šampioni alpskega smučanja, ki so skupaj osvojili devet olimpijskih kolajn, 28 odličij na svetovnih prvenstvih, štiri velike in dvanajst malih kristalnih globusov ter bili 251-krat na zmagovalnih stopničkah v svetovnem pokalu, od tega 71-krat na najvišji.
"Zunajserijski smučarji so v bistvu leni, ker se zanašajo na svoj dar. Pri delu jih motivirajo predvsem slabši, ki jim na treningu uspe premagati šampione. Tem pa to seveda ni všeč."
Leta 1986 sta z bratom Alešem zaradi izgube zaupanja v vodstvu "jugoslovanske" ekipe odšla v tujino. Torej drži, da nista bila več na istem bregu kot Tone Vogrinec? "V bistvu je bilo nekaj takšnega, ampak nima smisla pogrevati teh dogodkov, ker res nisem nikomur ničesar zameril. V Jugoslaviji je bila takrat prisotna globoka uravnilovka in z bratom sva preveč izstopala."
Pravi, da je uspel zato, ker sta bila smučanje in trenerski poklic zanj vseskozi hobi. Današnji trenerji pa hodijo na trening v službo. "Današnji trenerji imajo preozko znanje, tekmovalci pa potrebujejo jasna, kratka navodila. Najslabše je, če nimaš takojšnjega odgovora, če ‘cincaš’."
852 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Filip Gartner, legendarni smučarski trener, tvorec jugoslovanske smučarske evforije s Križajem na čelu, ki je pustil neizbrisen pečat na Norveškem in celo pri naših severnih sosedih Avstrijcih
Filip Gartner je legendarni smučarski trener, ki je zakuhal slovensko smučarsko evforijo s Križajem, Strelom, Petrovičem, Frankom in drugimi, pustil globok pečat v avstrijski reprezentanci z Nierlichom, Eberharterjem, Anito Wachter … Predvsem pa v norveški ekipi s Furusethom, Jaggejem, Aamodtom, Kjusom in še številnimi vrhunskimi smučarkami in smučarji. Je trener, čigar varovanci so osvojili največ slalomskih zmag v zgodovini. Pri osemdesetih je privolil v daljši intervju z Alešem Smrekarjem, čeprav nikoli ni imel rad daljših pogovorov z novinarji. Kot nikoli ni maral dolgih treningov na snegu, ki pa so morali biti zahtevni.
"Na lepih progah z lepimi postavitvami zna smučati vsak. Trening mora biti zahteven, drugače nima nobenega smisla. Takšen trening pa lahko traja največ dve uri in pol."
S pokojnim bratom Alešem sta v bistvu postavila temelje alpskega sistema na Norveškem, pripomogla sta k temu, da so zablesteli Furuseth, Jagge, predvsem pa neverjetna Aamodt in Kjus. Vedno ju je gnala želja po napredku, po perfekciji, ki so jima jo že v rani mladosti vcepili starši. Pa ne samo njima, vsem desetim otrokom v družini.
"Pri vsakem delu, ki so nam ga naložili, so vztrajali, da se ga naredi tako, kot se spodobi."
Disciplina je bila zanj bistvo. Če je tekmovalec zamudil odhod za minuto, je že ostal brez sedeža v kombiju. "Samo enkrat v jugoslovanski reprezentanci in dvakrat v klubu se je to zgodilo, potem pa se je glas o moji filozofiji razširil naprej in v preostalih ekipah so že vedeli, kako in kaj."
Izjemo je naredil edino pri avstrijskem supertalentu Rudiju Nierlichu, ki se mu poleti ni ljubilo trenirati. "Rekli smo, da je zbolel, septembra pa je prišel na izbirno tekmo, za več kot dve sekundi prehitel druge in spet je bil mir v hiši."
V 25-letni reprezentančni karieri in 15-letni klubski je deloval z največjimi šampionkami in šampioni alpskega smučanja, ki so skupaj osvojili devet olimpijskih kolajn, 28 odličij na svetovnih prvenstvih, štiri velike in dvanajst malih kristalnih globusov ter bili 251-krat na zmagovalnih stopničkah v svetovnem pokalu, od tega 71-krat na najvišji.
"Zunajserijski smučarji so v bistvu leni, ker se zanašajo na svoj dar. Pri delu jih motivirajo predvsem slabši, ki jim na treningu uspe premagati šampione. Tem pa to seveda ni všeč."
Leta 1986 sta z bratom Alešem zaradi izgube zaupanja v vodstvu "jugoslovanske" ekipe odšla v tujino. Torej drži, da nista bila več na istem bregu kot Tone Vogrinec? "V bistvu je bilo nekaj takšnega, ampak nima smisla pogrevati teh dogodkov, ker res nisem nikomur ničesar zameril. V Jugoslaviji je bila takrat prisotna globoka uravnilovka in z bratom sva preveč izstopala."
Pravi, da je uspel zato, ker sta bila smučanje in trenerski poklic zanj vseskozi hobi. Današnji trenerji pa hodijo na trening v službo. "Današnji trenerji imajo preozko znanje, tekmovalci pa potrebujejo jasna, kratka navodila. Najslabše je, če nimaš takojšnjega odgovora, če ‘cincaš’."
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 2. 11. 1997 se je Damjan Zorc pogovarjal s kantavtorjem in Ježkovim nagrajencem Tomažem Pengovom.
Kolo je nekaj, a skoraj nič. Nizozemski stavek najbolje razloži dr. Marco te Brömmelstroet, raziskovalec na Univerzi v Amsterdamu.
A bicycle is almost nothing but also a symbol of change. It is a simple means to achieve complex goals and better life. But first, let's talk about the prevailing narration of mobility and how traffic updates on the radio keep reinforcing that.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 26. 9. 1999 je Nina Zagoričnik za oddajo Nedeljski gost pripravila pogovor s svetovno znano slikarko Françoise Gilot-
Nedeljski gost je gledališki in filmski igralec Marko Mandič, prvak SNG Drama. Te dni ga doživljamo v dveh premierah uprizoritve MandičCirkus, kjer se energično požene skozi 91 igralskih kreacij, ki jih je ustvaril od začetka svoje gledališke kariere leta 1996, ko je prvič nastopil v ljubljanski Drami, pa vse do lanskega maja 2021. Kdo je Marko Mandič, ko ni na odru, ko se ne žene iz ene predstave v drugo, ko filmske kamere ugasnejo ... :"takrat sem najraje na soncu in se grejem", je povedal Nini Zagoričnik, ki ga je povabila v studio Vala 202.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 14. 11. 1993 je nedeljski gost bil olimpionik Leon Štukelj, ki je takrat praznoval 95 let. Z njim se je pogovarjal legendarni športni novinar in komentator Franci Pavšer.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 27. januarja 1985 je nedeljski gost bil pesnik Tone Pavček. Z njim se je pogovarjal igralec in takratni voditelj nedeljskih dopoldnevov Brane Grubar.
Mitja Perovič, tri desetletja dela v oglaševanju, bil je avtor, kreativni direktor in izvršni direktor velike oglaševalske agencije, legendarni so njegovi radijski oglasi, ki jihje popisal v knjigi Povem vam na uho!.
V 109. letu je svojo življenjsko pot sklenil eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev Boris Pahor. Ime leta 2008. Boris Pahor je bil dobitnik številnih domačih in tujih literarnih nagrad. V svojih delih je obravnaval grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, pogosto se je dotikal tematike slovenske manjšine v Italiji in trpljenja primorskih Slovencev, znan pa je bil tudi po svoji družbeni in politični angažiranosti. Boris Pahor je postal tudi Ime leta 2008 na Valu 202. Za svoj roman Nekropola 8. novembra 2008 v Neaplju prejel ugledno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji. Bil je prvi ambasador slovenske kulture v Italiji. Večkrat kandidiral za tudi Nobelovo nagrado, leta 1992 je za svoje literarno delo prejel Prešernovo nagrado, maja 2007 pa je bil sprejet v red legije časti, najvišje francosko državno priznanje. Z Borisom Pahorjem se je 9. maja 2010 pogovarjala dr. Tatjana Rojc iz Nabrežine, publicistka, avtorica številnih oddaj na Radiu Trst A in Pahorjeva sodelavka pri številnih knjižnih izdajah.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Bogato zdravniško kariero je izoblikoval v povojnih desetletjih, med drugim je deloval na Celjskem, v Domžalah, Kamniku in Ljubljani, Leta 1993 je postal častni član Slovenskega zdravniškega društva. Še leta po upokojitvi je brezplačno pomagal ljudem brez zdravstvenega zavarovanja, leta 2015 mu je predsednik republike podelil odlikovanje za požrtvovalno delo, Aleksander Doplihar pa je bil leta 2011 tudi Ime leta na Valu 202. Gostili smo ga takrat tudi kot Nedeljskega gosta, ko je povedal, da v Pro Bono ambulante ne prihajajo samo brezdomci in prosilci za azil, temveč tudi podjetniki. Velik človek, ki je pustil velik pečat v številnih življenjih, je več kot 60 let deloval kot prostovoljec.
Bi ta trenutek bolj potrebovali nasvet kmeta ali znanstvenika? Bi raje kaj povprašali lovca ali potapljača? Vas bolj zanima onesnaženje podtalnice ali smrad v zraku? Vas bolj prepričajo pisatelji ali scenaristi? Nič hudega, te dileme sploh niso problem, na vsa podobna vprašanja vam lahko odgovori en sam nedeljski gost, to je dr. Boris Kolar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, pa seveda tudi član številnih drugih organizacij.
Gregor Deleja je ravnatelj Gimnazije Celje Center. Profesor glasbene pedagogike postavlja nove standarde vodenja srednje šole, uvaja moderne pristope, dijake usmerja na različna kreativna področja, premišljeno in argumentirano želi prenoviti šolski sistem. Ni pragmatik, je konstruktivno kritičen, z dijakinjami in dijaki je odkrit. Aktiven je kot kulturnik in glasbenik, ima izkušnje iz turizma. Z Gregorjem Delejo o maturi, šolanju med in po koroni, kakovostnem in pravičnem vzgojno-izobraževalnem sistemu, stanovanju, ki čaka na kitajskega učitelja in o fenomenu LPS, benda iz gimnazijske glasbene sobe, ki nas zastopa na Eurosongu v Italiji. Bi se jim ravnatelj pridružil na odru?
Tej Gonza je mladi raziskovalec in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo. Kakšno prihodnost ima delavsko lastništvo v svetu in Sloveniji in kako kot pripadnik, generacije, ki je bila rojena po osamosvojitvi, gleda na 1. maj? Pojmovanje dela se je od takrat zelo spremenilo, prav tako pa se je, še posebej v času korone, zelo povečalo premoženje v rokah najbogatejših.
Nedeljska gostja je Zdenka Badovinac, mednarodno uveljavljena kustosinja in teoretičarka, dolgoletna direktorica Moderne galerije, zdaj direktorica zagrebškega muzeja sodobne umetnosti. Kot kustosinja je pripravila veliko razstav doma in v tujini. Od leta 2011 je poleg Moderne galerije vodila tudi Muzej sodobne umetnosti Metelkova, zasnovala je tudi prvo zbirko vzhodnoevropske umetnosti. Večkrat je bila slovenska komisarka na beneškem bienali in enkrat kot avstrijska komisarka na Bienalu v Sao Paulu. Kot kustosinja in teoretičarka je vabljena v številne muzejske in galerijske hiše ter na razne likovne manifestacije. Je tudi avtorica dveh zbirk esejev o kuratorstvu ter številnih teoretskih razprav o umetnosti, na primer, kako lahko umetniški arhivi vplivajo na drugačno razumevanje zgodovinjenja in s tem tudi muzeja.
Duhovnik Janez Cerar je član misijonske družbe lazaristov, ki je preživel spolno zlorabo. Je soustanovitelj in koordinator zavoda Dovolj je, katerega poslanstvo je zaščita žrtev spolnih zlorab v Katoliški cerkvi v Sloveniji. Z Gorazdom Rečnikom sta se pogovarjala tudi o veselju zmage nad smrtjo, dialogu, kjer ni na prvem mestu nauk, še manj ideologija, ampak človek, pa tudi o telefonskem klicu, ko je bil na drugi strani papež Frančišek.
V Šentpetru pri Šentjakobu na avstrijskem Koroškem živita zavedna Slovenca in vsestranska kulturna ustvarjalca Rozi Tratar Sticker, ki jo poznamo tudi kot odlično pevko, in igralec ter režiser Marjan Štikar, ki je o življenju med JAZ in ICH povedal, da je zanj vedno na prvem mestu jaz, z ich se je srečal kasneje, saj so v njegovi vasi govorili samo slovensko. Rozi Tratar Sticker pa poudarja, kako pomembna je kultura, ki briše in podira meje med jeziki, državami in ljudmi. Na vrata njune hiše v Rožu sta potrkala tehnik Damjan Rostan in novinarka Tatjana Pirc.
Sociologinja in vodja programske skupine Družbena pogdoba za 21. stoletje dr. Ksenija Vidmar Horvat o vzponu avtokratskih voditeljev, o tem, zakaj so teorije zarote, novi populizmi in širjenje lažnih novic padli na tako plodna tla v Zahodnih liberalnih demokracijah pa tudi o tem, zakaj je vojna v Ukrajini trenutek streznitve za Evropo.
Neveljaven email naslov