Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Boris Podrecca, mednarodno priznani arhitekt kot častni meščan Dunaja slavi 80-letnico z največjo retrospektivno razstavo doslej, televizija ORF pa je o njem posnela dokumentarni film
Boris Podrecca se je rodil v Beogradu očetu tržaškemu Slovencu in materi Hercegovki iz Mostarja. V osnovno šolo je hodil v Trstu, najprej študij kiparstva in nato arhitekture pa končal na Dunaju.
"Z očetom sem vedno govoril slovensko, z materjo srbsko, s prijatelji iz otroštva in mladosti italijansko, z ženo in otroki pa nemško."
Zaljubljen je v arhitekturo, to je najlepši poklic, pravi, zato so vse njegove stavbe in mestni trgi lepi okvirji življenja, nastajajo med mediteranskim in germanskim svetom, ne gre le za avtonomen objekt, ampak za razumevanje prostora. Tak je tudi njegov Tartinijev trg v Piranu.
"Arhitektura je umetnost kompromisa. Slika umetnika gre v muzej. Na sliko, ki jo naredim jaz, lulajo psički. Arhitektura ni umetnost. Mi nismo umetniki. Arhitektura je zaljubljena v umetnost, a ne mora doseči popolne svobode pri delu."
O Borisu Podrecci so pisali in pišejo zgodovinarji, kritiki in arhitekti v številnih publikacijah, ki so izšle pri najuglednejših založbah v vseh glavnih svetovnih jezikih. O njegovem delu so natisnjene obsežne monografije, samostojni prikazi posameznih stavb, katalogi razstav, objave projektov ter tekstov njegovih razmišljanj o umetnosti in arhitekturi.
"Mojih mest ni več. Izginjajo. Grem v Rim, grdo mesto. Benetke so groza. Carigrad izgublja svoj čar … Turbokapitalizem in digitalna era sta uničila mestno avro. Človek se počuti sam."
V Sloveniji je zgradil dosti manj kot v mnogih drugih deželah srednje Evrope. In to kljub izjemnemu številu projektov, ki jih je zasnoval za naš prostor, in čeprav so številni zmagali na natečajih, jih niso nikoli realizirali. Šele v zadnjih letih mu je uspelo uresničiti tudi nekaj stavb: v Mariboru sedež univerze, del Slomškovega trga in medicinsko fakulteto, v Ljubljani hotel Mons in stanovanjsko-poslovni kompleks Vila urbana, vinsko klet Brič nad Koprom ter upravno stavbo Primorja v Ajdovščini.
Podrecca ima (poleg Damjana Prelovška) veliko zaslug, da je Jože Plečnik dobil povsem samosvoje mesto v zgodovini svetovne arhitekture. Leta 1967 je na Dunaju pripravil prvo razstavo o Plečniku, ki je gostovala še v Trstu in Pragi, drugo, veliko monografsko razstavo o Plečniku, pa leta 1985 v pariškem Centru Georgesa Pompidouja. Razstavo so predstavili še v Ljubljani, na Dunaju, v Benetkah, Milanu in v New Yorku.
"Danes v turbokapitalizmu ni nobene mere pri denarju in ceni. Meni začne fantazija delat, ko nimam denarja za nekaj napravit. V tej dobi moreš pazit, da ne zaideš v takoimenovane ''over-elitne'' stvari."
V njegovem biroju na Dunaju se kalijo mladi študenti z vsega sveta, tudi iz Slovenije. Bil je gostujoči profesor na najuglednejših šolah v Lozani, Parizu, Benetkah, Philadelphiji, Londonu in na Dunaju. Eno leto je učil na Harvardu v Združenih državah, leta 1988 pa je postal redni profesor in direktor Inštituta za arhitekturno načrtovanje in teorijo prostora v Stuttgartu ter ga vodil skoraj dve desetletji.
851 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Boris Podrecca, mednarodno priznani arhitekt kot častni meščan Dunaja slavi 80-letnico z največjo retrospektivno razstavo doslej, televizija ORF pa je o njem posnela dokumentarni film
Boris Podrecca se je rodil v Beogradu očetu tržaškemu Slovencu in materi Hercegovki iz Mostarja. V osnovno šolo je hodil v Trstu, najprej študij kiparstva in nato arhitekture pa končal na Dunaju.
"Z očetom sem vedno govoril slovensko, z materjo srbsko, s prijatelji iz otroštva in mladosti italijansko, z ženo in otroki pa nemško."
Zaljubljen je v arhitekturo, to je najlepši poklic, pravi, zato so vse njegove stavbe in mestni trgi lepi okvirji življenja, nastajajo med mediteranskim in germanskim svetom, ne gre le za avtonomen objekt, ampak za razumevanje prostora. Tak je tudi njegov Tartinijev trg v Piranu.
"Arhitektura je umetnost kompromisa. Slika umetnika gre v muzej. Na sliko, ki jo naredim jaz, lulajo psički. Arhitektura ni umetnost. Mi nismo umetniki. Arhitektura je zaljubljena v umetnost, a ne mora doseči popolne svobode pri delu."
O Borisu Podrecci so pisali in pišejo zgodovinarji, kritiki in arhitekti v številnih publikacijah, ki so izšle pri najuglednejših založbah v vseh glavnih svetovnih jezikih. O njegovem delu so natisnjene obsežne monografije, samostojni prikazi posameznih stavb, katalogi razstav, objave projektov ter tekstov njegovih razmišljanj o umetnosti in arhitekturi.
"Mojih mest ni več. Izginjajo. Grem v Rim, grdo mesto. Benetke so groza. Carigrad izgublja svoj čar … Turbokapitalizem in digitalna era sta uničila mestno avro. Človek se počuti sam."
V Sloveniji je zgradil dosti manj kot v mnogih drugih deželah srednje Evrope. In to kljub izjemnemu številu projektov, ki jih je zasnoval za naš prostor, in čeprav so številni zmagali na natečajih, jih niso nikoli realizirali. Šele v zadnjih letih mu je uspelo uresničiti tudi nekaj stavb: v Mariboru sedež univerze, del Slomškovega trga in medicinsko fakulteto, v Ljubljani hotel Mons in stanovanjsko-poslovni kompleks Vila urbana, vinsko klet Brič nad Koprom ter upravno stavbo Primorja v Ajdovščini.
Podrecca ima (poleg Damjana Prelovška) veliko zaslug, da je Jože Plečnik dobil povsem samosvoje mesto v zgodovini svetovne arhitekture. Leta 1967 je na Dunaju pripravil prvo razstavo o Plečniku, ki je gostovala še v Trstu in Pragi, drugo, veliko monografsko razstavo o Plečniku, pa leta 1985 v pariškem Centru Georgesa Pompidouja. Razstavo so predstavili še v Ljubljani, na Dunaju, v Benetkah, Milanu in v New Yorku.
"Danes v turbokapitalizmu ni nobene mere pri denarju in ceni. Meni začne fantazija delat, ko nimam denarja za nekaj napravit. V tej dobi moreš pazit, da ne zaideš v takoimenovane ''over-elitne'' stvari."
V njegovem biroju na Dunaju se kalijo mladi študenti z vsega sveta, tudi iz Slovenije. Bil je gostujoči profesor na najuglednejših šolah v Lozani, Parizu, Benetkah, Philadelphiji, Londonu in na Dunaju. Eno leto je učil na Harvardu v Združenih državah, leta 1988 pa je postal redni profesor in direktor Inštituta za arhitekturno načrtovanje in teorijo prostora v Stuttgartu ter ga vodil skoraj dve desetletji.
Kolo je nekaj, a skoraj nič. Nizozemski stavek najbolje razloži dr. Marco te Brömmelstroet, raziskovalec na Univerzi v Amsterdamu.
A bicycle is almost nothing but also a symbol of change. It is a simple means to achieve complex goals and better life. But first, let's talk about the prevailing narration of mobility and how traffic updates on the radio keep reinforcing that.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 26. 9. 1999 je Nina Zagoričnik za oddajo Nedeljski gost pripravila pogovor s svetovno znano slikarko Françoise Gilot-
Nedeljski gost je gledališki in filmski igralec Marko Mandič, prvak SNG Drama. Te dni ga doživljamo v dveh premierah uprizoritve MandičCirkus, kjer se energično požene skozi 91 igralskih kreacij, ki jih je ustvaril od začetka svoje gledališke kariere leta 1996, ko je prvič nastopil v ljubljanski Drami, pa vse do lanskega maja 2021. Kdo je Marko Mandič, ko ni na odru, ko se ne žene iz ene predstave v drugo, ko filmske kamere ugasnejo ... :"takrat sem najraje na soncu in se grejem", je povedal Nini Zagoričnik, ki ga je povabila v studio Vala 202.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 14. 11. 1993 je nedeljski gost bil olimpionik Leon Štukelj, ki je takrat praznoval 95 let. Z njim se je pogovarjal legendarni športni novinar in komentator Franci Pavšer.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 27. januarja 1985 je nedeljski gost bil pesnik Tone Pavček. Z njim se je pogovarjal igralec in takratni voditelj nedeljskih dopoldnevov Brane Grubar.
Mitja Perovič, tri desetletja dela v oglaševanju, bil je avtor, kreativni direktor in izvršni direktor velike oglaševalske agencije, legendarni so njegovi radijski oglasi, ki jihje popisal v knjigi Povem vam na uho!.
V 109. letu je svojo življenjsko pot sklenil eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev Boris Pahor. Ime leta 2008. Boris Pahor je bil dobitnik številnih domačih in tujih literarnih nagrad. V svojih delih je obravnaval grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, pogosto se je dotikal tematike slovenske manjšine v Italiji in trpljenja primorskih Slovencev, znan pa je bil tudi po svoji družbeni in politični angažiranosti. Boris Pahor je postal tudi Ime leta 2008 na Valu 202. Za svoj roman Nekropola 8. novembra 2008 v Neaplju prejel ugledno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji. Bil je prvi ambasador slovenske kulture v Italiji. Večkrat kandidiral za tudi Nobelovo nagrado, leta 1992 je za svoje literarno delo prejel Prešernovo nagrado, maja 2007 pa je bil sprejet v red legije časti, najvišje francosko državno priznanje. Z Borisom Pahorjem se je 9. maja 2010 pogovarjala dr. Tatjana Rojc iz Nabrežine, publicistka, avtorica številnih oddaj na Radiu Trst A in Pahorjeva sodelavka pri številnih knjižnih izdajah.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Bogato zdravniško kariero je izoblikoval v povojnih desetletjih, med drugim je deloval na Celjskem, v Domžalah, Kamniku in Ljubljani, Leta 1993 je postal častni član Slovenskega zdravniškega društva. Še leta po upokojitvi je brezplačno pomagal ljudem brez zdravstvenega zavarovanja, leta 2015 mu je predsednik republike podelil odlikovanje za požrtvovalno delo, Aleksander Doplihar pa je bil leta 2011 tudi Ime leta na Valu 202. Gostili smo ga takrat tudi kot Nedeljskega gosta, ko je povedal, da v Pro Bono ambulante ne prihajajo samo brezdomci in prosilci za azil, temveč tudi podjetniki. Velik človek, ki je pustil velik pečat v številnih življenjih, je več kot 60 let deloval kot prostovoljec.
Bi ta trenutek bolj potrebovali nasvet kmeta ali znanstvenika? Bi raje kaj povprašali lovca ali potapljača? Vas bolj zanima onesnaženje podtalnice ali smrad v zraku? Vas bolj prepričajo pisatelji ali scenaristi? Nič hudega, te dileme sploh niso problem, na vsa podobna vprašanja vam lahko odgovori en sam nedeljski gost, to je dr. Boris Kolar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, pa seveda tudi član številnih drugih organizacij.
Gregor Deleja je ravnatelj Gimnazije Celje Center. Profesor glasbene pedagogike postavlja nove standarde vodenja srednje šole, uvaja moderne pristope, dijake usmerja na različna kreativna področja, premišljeno in argumentirano želi prenoviti šolski sistem. Ni pragmatik, je konstruktivno kritičen, z dijakinjami in dijaki je odkrit. Aktiven je kot kulturnik in glasbenik, ima izkušnje iz turizma. Z Gregorjem Delejo o maturi, šolanju med in po koroni, kakovostnem in pravičnem vzgojno-izobraževalnem sistemu, stanovanju, ki čaka na kitajskega učitelja in o fenomenu LPS, benda iz gimnazijske glasbene sobe, ki nas zastopa na Eurosongu v Italiji. Bi se jim ravnatelj pridružil na odru?
Tej Gonza je mladi raziskovalec in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo. Kakšno prihodnost ima delavsko lastništvo v svetu in Sloveniji in kako kot pripadnik, generacije, ki je bila rojena po osamosvojitvi, gleda na 1. maj? Pojmovanje dela se je od takrat zelo spremenilo, prav tako pa se je, še posebej v času korone, zelo povečalo premoženje v rokah najbogatejših.
Nedeljska gostja je Zdenka Badovinac, mednarodno uveljavljena kustosinja in teoretičarka, dolgoletna direktorica Moderne galerije, zdaj direktorica zagrebškega muzeja sodobne umetnosti. Kot kustosinja je pripravila veliko razstav doma in v tujini. Od leta 2011 je poleg Moderne galerije vodila tudi Muzej sodobne umetnosti Metelkova, zasnovala je tudi prvo zbirko vzhodnoevropske umetnosti. Večkrat je bila slovenska komisarka na beneškem bienali in enkrat kot avstrijska komisarka na Bienalu v Sao Paulu. Kot kustosinja in teoretičarka je vabljena v številne muzejske in galerijske hiše ter na razne likovne manifestacije. Je tudi avtorica dveh zbirk esejev o kuratorstvu ter številnih teoretskih razprav o umetnosti, na primer, kako lahko umetniški arhivi vplivajo na drugačno razumevanje zgodovinjenja in s tem tudi muzeja.
Duhovnik Janez Cerar je član misijonske družbe lazaristov, ki je preživel spolno zlorabo. Je soustanovitelj in koordinator zavoda Dovolj je, katerega poslanstvo je zaščita žrtev spolnih zlorab v Katoliški cerkvi v Sloveniji. Z Gorazdom Rečnikom sta se pogovarjala tudi o veselju zmage nad smrtjo, dialogu, kjer ni na prvem mestu nauk, še manj ideologija, ampak človek, pa tudi o telefonskem klicu, ko je bil na drugi strani papež Frančišek.
V Šentpetru pri Šentjakobu na avstrijskem Koroškem živita zavedna Slovenca in vsestranska kulturna ustvarjalca Rozi Tratar Sticker, ki jo poznamo tudi kot odlično pevko, in igralec ter režiser Marjan Štikar, ki je o življenju med JAZ in ICH povedal, da je zanj vedno na prvem mestu jaz, z ich se je srečal kasneje, saj so v njegovi vasi govorili samo slovensko. Rozi Tratar Sticker pa poudarja, kako pomembna je kultura, ki briše in podira meje med jeziki, državami in ljudmi. Na vrata njune hiše v Rožu sta potrkala tehnik Damjan Rostan in novinarka Tatjana Pirc.
Sociologinja in vodja programske skupine Družbena pogdoba za 21. stoletje dr. Ksenija Vidmar Horvat o vzponu avtokratskih voditeljev, o tem, zakaj so teorije zarote, novi populizmi in širjenje lažnih novic padli na tako plodna tla v Zahodnih liberalnih demokracijah pa tudi o tem, zakaj je vojna v Ukrajini trenutek streznitve za Evropo.
Dalibor Matanić je eden najuspešnejših sodobnih hrvaških filmskih režiserjev. Avtor serije Novine, ki jo je odkupil Netflix, njegovo serijo Območje brez signala pa HBO. Trenutno se na HR1 predvaja najnovejša serija Šutnja/ Molk, o razkriti aferi zlorabljanja mladoletnih deklic, ki so jih iz Osjeka vozili v Kijev, kjer so tudi snemali serijo v času covida.
Neveljaven email naslov