Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izlet v spodnjo Vipavsko dolino, kakih deset kilometrov južno od Nove gorice
Tokrat vas povabimo na spodnji konec Vipavske doline, kakih deset kilometrov južno od Nove gorice, kjer že dolge mesece ni padlo ničesar z neba – ne v kapljični ,ne v zamrznjeni obliki … prav oni dan, ko smo se odpravljali na izlet, pa so napovedali kislo vreme po vsej Sloveniji. Kis, ja, kis … ta je pa menda najboljši tisti iz Renč? No, ja, morda je bil res, a je zdaj to že zgodovina ... kot so stvar preteklosti postale tudi znamenite opeke iz Renč.
582 epizod
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Izlet v spodnjo Vipavsko dolino, kakih deset kilometrov južno od Nove gorice
Tokrat vas povabimo na spodnji konec Vipavske doline, kakih deset kilometrov južno od Nove gorice, kjer že dolge mesece ni padlo ničesar z neba – ne v kapljični ,ne v zamrznjeni obliki … prav oni dan, ko smo se odpravljali na izlet, pa so napovedali kislo vreme po vsej Sloveniji. Kis, ja, kis … ta je pa menda najboljši tisti iz Renč? No, ja, morda je bil res, a je zdaj to že zgodovina ... kot so stvar preteklosti postale tudi znamenite opeke iz Renč.
Drobec Trsta in delček Dunaja se skriva za kamnitim zidom na robu Sežane. Tržačan, Giovanni Scaramanga je sredi 19. stoletja zgradil vilo Mirasasso in ob njej uredil park v slogu tedanjih italijanskih meščanskih vrtov. Kot lastnik ladjevja ter velik ljubitelj botanike je prinašal drevesa in rastline iz različnih koncev sveta. Mnoge med njimi se bohotijo še danes. Med cedrami, velecvetno magnolijo, cipresami in mnogimi tropskimi rastlinami smo preživeli poletni dan.
Eni imajo doma psa, drugi mačko, so pa tudi taki, ki imajo pajke, kače in škorpijone. Med temi sta Aleš Mlinar in Sašo Čotar. Aleš je bolj za kače, Sašo pa je začel s škorpijoni, potem si je kupil nekaj ptičjih pajkov in nenadoma je imel doma zbirko enih in drugih, njegov hobi pa je postal profesionalno delo. Trenutno zbirka šteje 150 živali, ima 70 vrst ptičjih pajkov in 15 škorpijonov in nekaj si jih lahko do 3. septembra, preden se razstava preseli v Narodni muzej v Bolzano, ogledate v palači Trevisini v Piranu
V Delavskem domu Trbovlje so odprli 4. DRITL, virtualni muzej rudarstva.
Visoko nad Idrijco in Kanomljico, skoraj na tisoč metrih nadmorske višine, se razprostira mehko valovita planota in sredi nje naselje Idrijske Krnice. Tam ohranjajo vrednote kmečkega dela, živo vaško skupnost, medsosesko pomoč ter skupno organiziranje kulturnih in družabnih dogodkov. Po prvi svetovni vojni so si številni Krníčani služili kruh z oglarjenjem, danes pa uspevajo s sirarstvom in zeliščarstvom.
Na Nedeljski izlet smo se odpravili prek meje v sosednjo Italijo, a v nič manj domače kraje. Iz Nabrežine smo se prek kraškega roba po Ribiški poti spustili do morja. Koliko stopnic šteje, kdo jo je in jo še uporablja ter kje vse lahko najdete nabrežinski kamen? Preverite tudi kratko video reportažo: http://val202.rtvslo.si/2017/07/nedeljski-izlet-87/
Območje Šmarjete je verjetno najbolj znano po termalnem izviru Šmarješke Toplice, ki se ga nekateri še spomnijo kot leseni bazenček, v katerem so se kopali kot otroci. Te dni se je tam vredno sprehoditi po botanični potki do jezera s toplim izvirom sredi zdraviliškega parka, ki je posebno zaradi rožnatih cvetov indijskega lotosa, ki sicer na prostem pri nas zime ne preživi. No, malo naprej od Šmarjete pa smo našli precej manj znan izvir Klevevška Toplica s celoletno temperaturo nad 20. stopinj Cezija. Gremo torej v kraj, ki je dobil ime po Klevevških gospodih in raj, kjer potok Radulja ustvarja umirjeno sotesko.
Napovedan je že drugi vročinski val letos, zato je Nedeljski izlet tokrat preventivne narave. Bili smo na hladnem, dobesedno v Zaporih na Dobu. Iz dveh glavnih smeri pridete tja - prek Mokronoga ali Trebnjega. Ampak z navigacijo v avtu utegnete imeti težave: Dob ni kraj ( čeprav so tam na hladnem tudi zaradi kraje ), Dob je zgolj ledinsko ime, zapori sodijo pod občino Šentrupert, skrili pa so se v Slovenski vasi, saj jih s ceste ne boste opazili… Slovenska vas 14 je naslov, kamor je šel samo za vas sedet Damjan Zorc.
Med briškimi griči, ki jim zahodni sosedje pravijo Collio, pomlad za cel mesec prehiteva vzhodnejše predele Slovenije. Češnje so že v polnem razcvetu, obleka ima v toplih popoldnevih le še kulturno vlogo, kri pa zahrepeni po ljubezni tako v mladih kot malo manj mladih žilah. Za pomoč slednjim smo poskusili eliksir mladosti, ki prečisti in ojekleni – Bosco Plessiva oz. gozd v Plešivem po domače rečejo izviru.
Ob Gregorjevem se predvsem na Gorenjskem in še to le v krajih z bogato obrtno tradicijo, odvija nenavadne običaj. “Met luči v vodo” nekoč mogočen simbol pregnane zime in z njo teme, je že skoraj stoletje, oziroma vse od prihoda elektrike, priljubljena otroška zabava. Otroci v potoke mečejo ali “gregorčke” ponekod pa “barčice”, ki jih umetelno izdelajo sami, ali ob pomoči staršev. Običaj se je v skoraj povsem izvorni obliki ohranil v Kamni Gorici.
Z ilustrativnim primerom Arheološkega parka v Simonovem zalivu snemamo masko s posebne veje takoimenovanega kulturnega turizma, obenem pa skušamo s pomočjo primorskih arheologov podaljšati turistično sezono na Obali. V Izoli se zaključuje projekt, ki je podprt tudi z dobrim milijonom evropskega denarja. Lahko si ga bomo ogledovali na suhem, kjer je poplavljeno pripadajoče pristanišče, saj se je gladina medtem dvignila za poldrugi meter.
Lep kot vrtnica, le brez vonja. Čeprav je čisto navadna cikorija, je nekaj posebnega. Sredi zime smo se odpravili do mesta vrtnic, a nismo iskali teh, ampak radič. Goriški radič, goriško vrtnico ali še najbolj korektno sukenski regut – najboljši in najlepši raste le v tleh okoli Solkana. Pridelovalci polnokrvnega radiča mu, v primerjavi z drugimi vrtninami, namenjajo pozornost čez vse leto. V Solkanu še vedno sami vzgajajo seme in v selekcijo najlepših radičev vložijo vse svoje znanje in ljubezen. Gojijo dve sorti: največ je rdečega, sorte rosa, ki prehaja od živo rdeče do rožnate barve, precej manj pa kanarina rumenih odtenkov. Ob Soči radič ni le vrtnina, ampak je predvsem umetnina. V iskanju ne samo najlepšega, ampak tudi najbolj okusnega radiča se nam lahko pridružite v Nedeljskem izletu.
Jugozahodni veter liže sneg s pobočij Slovenskih goric. Sadovnjaki in vinogradi tečejo niz griče in po temenu vodi blodnjak vzorno asfaltiranih poti. V svetem Tomažu, na vratih Prlekije, se enoličnost pokrajine za trenutek spremeni. Prekine jo smučišče. Imenuje se Globoki klanec in Ivan Grašič je njegov prerok! Nikoli ni povsem odmrlo, čeprav je bilo na robu; ob tem je najnižje in najbolj vzhodno slovensko smučišče.
Le dobre pol ure iz prestolnice leži dokaz, da avtocesta ni prijetna le za voznike, pač pa tudi za pešce. Vsaj posredno. Ko so namreč ob graditvi avtoceste Ljubljana-Maribor avtocesto zaščitili pred hudournimi vodami, je v občini Lukovica pri naselju Gradišče nastalo umetno jezero. Dobro desetletje pozneje je jezerce sredi gozda priljubljena izletniška točka, brez odvečne turistične infrastrukture. Na dobre 4 kilometre dolgi makadamski poti okoli jezera se vselej najde kakšen sprehajalec. V tej mrzli zimi pa je jezero tudi naravno drsališče. Gradišče in Gradiško jezero je obiskala Nataša Štefe.
Katera je že tista naša reka, ki ji pravimo Reka sedmih imen? Celovit in nazoren odgovor lahko ne le slišite, ampak tudi vidite na Vrhniki, na razstavi Moja Ljubljanica, ki je del projekta Doživljajsko razstavišče Ljubljanica. Zgodba o reki, ki je zaradi bogate arheološke dediščine razglašena za spomenik državnega pomena, je postavljena v prostorih nekdanje šivalnice in uprave IUV in popelje v podzemeljski svet, rečno strugo in svet zgoraj, ob reki in nad njo na območju Vrhnike, ko se je ta imenovala Nauportus. Ob vseh arheoloških najdbah, keltskih, srednjeveških, rimskih, bo tam vse do 26. februarja na ogled tudi najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, ki so ga po naključju našli na območju koliščarskega naselja Stara gmajna pri Verdu. Prostor razstavišča pa že čaka tudi na 15-metrski deblak iz srede 2. stoletja pred našim štetjem, ko tam še ni bilo Rimljanov. Še vedno je uganka, kdo ga je izdelal.
Na božič je potrebno biti z nedeljskim izletom previden. Kajti ljudje naj bi se za božič držali doma in če so ljudje zapovedano doma, nedeljski izlet nima smisla. Na srečo se stvari spreminjajo in danes praznovalci ob božiču potujejo še raje kot za delavnik. Tako jim bo današnji namig celo dobrodošel. Odpravljamo se v božično vas Banovci!
“Se dobimo pod Mariem” je ena pogostih fraz, ki jih boste slišali v Palmanovi. V mestu, ki je Slovencem verjetno bolj poznano kot nakupovalno središče, pa v svojem bistvu skriva veliko več kot poceni oblačila. In če vas zanima, kdo ali kaj je Mario, zakaj Palmanovi pravijo utopično mesto in zakaj (če sploh) je z mestom povezan izjemen arhitekt in inženir Leonardo da Vinci, se nam pridružite na nedeljskem izletu. Povedali bomo tudi, kje v mestu zadiši po najboljši kavi.
Planinski raj, kot je Simon Gregorčič poimenoval svojo rojstno vasico in planine pod mogočnim Krnom, bomo obiskali ob 110. obletnici smrti goriškega slavčka in 50. obletnici ureditve Gregorčičeve rojstne hiše v muzej.
V zenitu Martinovanja se bomo odpravili na ovinjen Nedeljski izlet. A za razliko od množičnega opijanja in masakra med perjadjo, bomo vzeli zavezo po kulturi pitja skrajno resno. Raziskali bomo majhen, a bistven delček vinske tradicije, ki se je rodila na začetku devetnajstega stoletja, na vzpetini pod mariborskim Pohorjem. Marko Radmilovič nas vodi na Meranovo.
Veliki arhitekt monarhije Maks Fabiani je bil prvi arhitekt z doktoratom v avstro-ogrski monarhiji. Svoje zamisli je uresničil v Ljubljani, v Trstu in na Dunaju, kjer se je v primerjavi z drugimi Slovenci gibal v visokih krogih. Bil pa je tudi človek s Krasa, rojen v Kobdilju in nekaj let župan Štanjela, tam je unikatno zasnoval Ferrarijev vrt. Čeprav so nekatera njegova dela skozi leta propadla ali bila uničena, rojstno hišo so požgali leta 1944, pa je zdaj podoba njegove dediščine na Krasu spet vidna v vsej svoji veličini. In če se vam ne vozi, do Štanjela pelje tudi vlak in prav z njim smo tokrat na sledi Maksu Fabianiju.
Včasih se morda zdi, da zaradi pestrosti mestne infrastrukture sploh ne opazimo dreves, čeprav daje drevnina mestu poseben pečat in dopolnjuje arhitekturne elemente v njem. Tokrat se bomo na Nedeljskem izletu posvetili nekaterim drevesom v glavnem mestu. Ali veste, katero je bilo najljubše Plečnikovo drevo? Katero je eno od bolj priljubljenih dreves pri Slovencih? Kam je izginila lipa, posajena na Trgu republike ob naši osamosvojitvi? In kje točno v središču Ljubljane prav dobro uspeva in raste palma? Nataša Štefe se je odpravila na voden ogled dreves po zeleni prestolnici Evrope – Ljubljani.
Neveljaven email naslov