Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Eden najpomembnejših avstrijskih in slovenskih slikarjev Valentin Oman je lani dopolnil osemdeset let, a človeške figure, ki so zaznamovale njegov opus, mu še vedno ne dajo miru. Le nekaj dni po zaprtju retrospektivne razstave na Dunaju jo bo znova odpiral v Kostanjevici na Krki. V dneh med enim in drugim dogodkom si bo ta angažirani umetnik in dobitnik najvišjih državnih odlikovanj Slovenije in Avstrije utrgal urico časa za pogovor (Ne)obvezno v nedeljo 1. maja po 20. uri na Prvem.
Eden najpomembnejših avstrijskih in slovenskih slikarjev Valentin Oman je lani dopolnil osemdeset let, a človeške figure, ki so zaznamovale njegov opus, mu še vedno ne dajo miru. Le nekaj dni po zaprtju retrospektivne razstave na Dunaju jo bo znova odpiral v Kostanjevici na Krki. V dneh med enim in drugim dogodkom si bo ta angažirani umetnik in dobitnik najvišjih državnih odlikovanj Slovenije in Avstrije utrgal urico časa za pogovor (Ne)obvezno v nedeljo 1. maja po 20. uri na Prvem.
332 epizod
(Ne)obvezno v nedeljo je sproščena pogovorno-glasbena oddaja, namenjena radovednim poslušalcem, ki ob koncu vikenda radi prisluhnejo plemenitim mislim. Urednik oddaje Janko Petrovec v nedeljsko družbo vabi izjemne posameznike, ki so s svojim ustvarjanjem zaznamovali naše življenje, s svojimi mislimi pa nagovarjajo k našemu razmisleku. Čeprav oddaja ponavadi mineva v znamenju portretnega intervjuja, pa to obliko občasno nadomesti tematska oddaja, ki pod drobnogled vzame življenje manj znane skupnosti, kot so narodne manjšine, ali pa se prepusti aktualnim razvedrilnim dogodkom. Misli sogovornikov se živahno prepletajo z bogato glasbeno podobo urednika Mateja Jevniška. Vsako nedeljo od 20h do 22h na Prvem programu Radia Slovenija!
Eden najpomembnejših avstrijskih in slovenskih slikarjev Valentin Oman je lani dopolnil osemdeset let, a človeške figure, ki so zaznamovale njegov opus, mu še vedno ne dajo miru. Le nekaj dni po zaprtju retrospektivne razstave na Dunaju jo bo znova odpiral v Kostanjevici na Krki. V dneh med enim in drugim dogodkom si bo ta angažirani umetnik in dobitnik najvišjih državnih odlikovanj Slovenije in Avstrije utrgal urico časa za pogovor (Ne)obvezno v nedeljo 1. maja po 20. uri na Prvem.
Eden najpomembnejših avstrijskih in slovenskih slikarjev Valentin Oman je lani dopolnil osemdeset let, a človeške figure, ki so zaznamovale njegov opus, mu še vedno ne dajo miru. Le nekaj dni po zaprtju retrospektivne razstave na Dunaju jo bo znova odpiral v Kostanjevici na Krki. V dneh med enim in drugim dogodkom si bo ta angažirani umetnik in dobitnik najvišjih državnih odlikovanj Slovenije in Avstrije utrgal urico časa za pogovor (Ne)obvezno v nedeljo 1. maja po 20. uri na Prvem.
Če bi Marka Bratuša vprašali, s čim se ukvarja, bi le stežka odgovoril z enim stavkom. Po diplomi iz dramaturgije je vpisal še magisterij iz radijske režije, v zadnjih letih je režiral radijske kulturne oddaje, pripravljal televizijske Firbcologe, pisal scenarije za dokumentarce in risanke, soustanovil spletni medij Vest in zaenkrat pristal na delovnem mestu umetniškega vodje Gledališča Glej. Je tudi avtor skovanke "unotisto", ki jo sumljivo pogosto uporablja raper Smaal Tokk. Kakšna je povezava med obema?
Vrhniško kantavtorico Simono Černetič smo v prejšnjih letih poznali pod umetniškim imenom Aynee, kakor je tudi naslovila svojo prvo ploščo pred poldrugim desetletjem. Minil je čas in vmes se je zgodilo marsikaj: nastopila je v televizijski Bitki talentov, se parkrat predstavila na Slovenski popevki in dvakrat prepričala strokovno žirijo na kantavtorskem festivalu Kantfest. Privlačno dekle s kitaro in orglicami je pred par meseci - tokrat brez psevdonima in zgolj kot Simona - izdalo nov album z naslovom Nedaleč stran. Tudi o njem se bomo pogovarjali z njo (Ne)obvezno v nedeljo 24. januarja po 20. uri na Prvem!
Jasna Tuta, ki je odraščala v obmorskem Sesljanu, je deset let poučevala jadranje, preden se je preselila - na jadrnico. Jadrnica je bila kriva, da je ta nekdanja skavtinja in jamarka živela v Polineziji, na Avstraliji in Novi Zelandiji, v Mehiki in še marsikje ? in da ji menda tudi na dokumentih piše, da je doma na jadrnici. Potem pa se je naenkrat odločila, da gre z jadrnico čez Tihi ocean. V soncu in dežju, s strahom in smehom. Kar je tudi storila. O avanturi je napisala knjigo, ki je prvi povod za naše srečanje z njo.
Rodil se je na dan žena, morda ne po naključju: očarati jih zna tako s poezijo kot z jadri. Seveda govorimo o pesniku, jadralcu in olimpioniku Karlu Hmeljaku, dobitniku Veronikine nagrade in še marsikaterega drugega odlikovanja. O življenju med Besedo in Morjem, obema z velikima začetnicama - s Karlom Hmeljakom (Ne)obvezno v nedeljo 10. januarja po 20. uri na Prvem!
Aleksander Ipavec je tisti rojak s Tržaškega, čigar harmoniko poslušajo povsod od Ljubljane do Rima. Čeprav je svojčas študiral tudi kontrabas, ki ga rade volje enačimo z njegovo mogočno postavo, pa si je glasbeno ime ustvaril prav s harmoniko, s katero je zmagoval po evropskih festivalih že v osemdesetih letih. S svojo harmoniko danes navdušuje po vsem svetu ter na programih slovenskih in italijanskih televizij; že dolgo ni več samo "najboljši slovenski tanguero na harmoniki". Aleksander Ipavec je tudi aranžer, skladatelj in profesor na glasbenih šolah v Špetru in Tolminu. Življenje ob meji in čez meje s harmoniko Aleksandra Ipavca - v nedeljo, 3. januarja, po 20. uri na Prvem!
Najprej je postal pravnik, in še pred tem košarkar, a to je davna preteklost. Ime si je ustvaril kot novinar Večera, ki si je nekoč davno pri časopisnih objavah predrznil krajšati Titove govore. Potem je postal dopisnik mariborskega časnika iz Ljubljane in sledil je prestop na nacionalno televizijo. V dneh plebiscita za samostojno Slovenijo je bil voditelj televizijskega dnevnika, a to je le zadnji razlog, zakaj smo piranskega urbanega vrtičkarja Branka Maksimoviča povabili v tokratno (ne)obvezno družbo.
Zaradi dolgih let študija se mladostno obdobje znanstvenikov po navadi raztegne v zrelejša leta, zato nam dr. Gorazd Bajc najbrž ne bo zameril, če ga bomo predstavili kot zgodovinarja mlajše generacije. Raziskovalec in predavatelj, doma iz Trsta, je ves čas na poti: če ni na simpozijih in znanstvenih srečanjih, deli svoje znanje med morjem in Pohorjem. Je strokovnjak za vprašanja slovensko italijanskih odnosov v novejši zgodovini in raziskovalec vloge angloameriških tajnih služb ob severnem Jadranu po koncu druge svetovne vojne, hkrati pa povsem ustrezen človek, da ga pobaramo za svež in neobremenjen pogled z roba na četrtstoletno zgodovino samostojne Slovenije.
Teden dni po njegovem ? khm ? dvainšestdesetem rojstnem dnevu in le kakšen dan po izidu njegovega novega albuma z naslovom Če bi midva se kdaj srečala, na katerem muzicira z glasbeniki z vsega sveta, se v (ne)obvezno nedeljsko družbo vrača Vlado Kreslin: bard s prekmurskih ravnic, prenovitelj slovenskega rocka, utemeljitelj novega etna in garač, ki se vsakega novega projekta loti, kot da je šele na začetku poti.
Matija Solce bo najbrž kar prvi slovenski doktor lutkarske umetnosti. Zagonska moč Teatra Matita, dua Folkoholics, glasbeno gledališke skupine Fekete Seretlek in vodja umetniških Protestivalov pa je tudi glasbenik, režiser, igralec in pedagog. S svojimi avtorskimi predstavami je že nekajkrat obšel svet in prejel več nagrad na mednarodnih lutkovnih festivalih, če dveh nagrad na nacionalnem bienalnem festivalu slovenskih lutkarjev sploh ne omenjamo. Diplomant praške DAMU je človek z najmanj dvema domovinama, Slovenijo in Češko; toda predvsem ima Matija Solce noge, glas, harmoniko in neverjeten talent, s katerimi razveseljuje svet. (Ne)obvezno v nedeljo bo z nami 29. novembra po 20. uri!
Če ne bi postal obramboslovec, bi bil danes po poklicu filozof ali zgodovinar - a tudi v tem primeru bi bil najbrž založnik, kar je z dušo in telesom. Direktor novomeške založbe Goga Mitja Ličen je tako povezan s kulturo dolenjske prestolnice, da nihče več ne pomisli na njegove kraške korenine. Pa vendar jih ima; morda je tudi zato tako trmasto prepričan v založništvo in knjigotrštvo, da je Gogino knjigarno postavil med osrednje kulturne ustanove mesta. Mitja Ličen - gost oddaje (Ne)obvezno v nedeljo, le par dni pred začetkom Slovenskega knjižnega sejma, po 20. uri na Prvem!
Filmski režiser Olmo Omerzu se je rodil leta 1984 v Ljubljani, toda diplomiral je na slovitem praškem FAMU-ju. Nase je opozoril že z diplomskim filmom Mlada noč, s katerim si je prislužil razglasitev za "odkritje leta" po mnenju čeških kritikov. Konec oktobra se je vrnil s tokijskega filmskega festivala z nagrado za najboljši umetniški prispevek - za svoj novi celovečerec z naslovom Družinski film, ki je odprl letošnji Liffe. Nekdanji stripar preživi trenutno največ časa na Češkem, ostale podrobnosti iz njegovega življenja pa odkrijte 15. novembra po 20. uri - (Ne)obvezno v nedeljo na Prvem!
Režiser in scenograf Matej Filipčič je v zadnjih letih ustvaril tako raznoroden odrski opus, da se le malokdo spominja njegovih arhitekturnih in plesalskih začetkov. Pa vendar je diplomiral iz arhitekture, magistriral iz scenografije in kar nekaj študentskih dni preplesal v predstavah Tomaža Štrucla. Toda režiser otvoritvene in zaključne prireditve Evropske prestolnice kulture v Mariboru, avtor številnih državnih proslav in cenjen ideator promocijskih dogodkov si je svoj umetniški ugled ustvaril predvsem z neodvisnimi gledališkimi dogodki "blagovne znamke" Osum. Njegov novi dogodek, Melanholični croquis, v katerem bo nastopila vrsta priznanih umetnikov, naj bi združeval umetnost, znanost in gospodarstvo. Je to nova formula za preživetje neodvisnega gledališča pri nas? Le eno od vprašanj, ki jih bomo (Ne)obvezno v nedeljo zastavili Mateju Filipčiču - 8. novembra po 20. uri na Prvem!
Novinarka, publicistka, televizijska voditeljica, dobrodelnica in javna delavka prof. dr. Manca Košir ne potrebuje posebne predstavitve. Omenimo samo nekaj njenih trenutnih dejavnosti: javne prireditve, na katerih navdušuje nad knjigami, televizijska oddaja Čas za Manco Košir, pesništvo, ki ga je spodbudila smrt dolgoletnega prijatelja Tomaža Šalamuna, dobrodelni aktivizem - in letošnja knjiga dopisovanj z naslovom Darovi minevanja, v kateri se je naša tokratna gostja iskreno posvetila poslednjim rečem. Knjiga ponuja primerno iztočnico za pogovor ob izteku dneva mrtvih. Manca Košir - (Ne)obvezno v nedeljo 1. novembra ob 20. uri na Prvem.
Združenje društev upokojencev Slovenije je ena naših najpomembnejših nevladnih organizacij, od letošnjega poletja pa je na njenem čelu Anton Donko. Svojega novega položaja se je lotil dialoško: a ne pogovarja se samo s svojimi člani in politiki, temveč tudi s predstavniki dijaških in študentskih organizacij. Kam bo popeljal največjo upokojensko organizacijo? In kdo sploh je danes 63-letni Anton Donko, upokojeni letalski inženir in nekdanji poveljnik 9. brigade zračne obrambe slovenske vojske? Spoznaali ga bomo (Ne)obvezno v nedeljo 16. oktobra po 20. uri na Prvem!
»Vse je mogoče«, trdi priljubljeni igralec, komik in televizijski voditelj Bojan Emeršič; morda tudi v zasebnem življenju, zanesljivo pa pred kamerami nove sobotne razvedrilne televizijske oddaje z istim naslovom. Vsako soboto izziva znane goste, da se skozi igro petja, plesa, besed in improvizacije zapletejo v najbolj nenavadne zaplete. Z njim bomo obudili spomin na njegove dozdajšnje tv šove vse od prebojnih Čarov začimb dalje. In govorili bomo o zavidljivem opusu filmskih vlog, od poosamosvojitvenega Babica gre na jug do Naberšnikovih uspešnic Petelinji zajtrk in Šanghaj. Če sploh ne omenjamo več kot sedemdesetih gledaliških vlog in desetine nagrad. Bojan Emeršič - gost oddaje (Ne)obvezno v nedeljo 11. oktobra ob 20h na Prvem!
Sredi jesenske tekaške sezone in le nekaj tednov pred Ljubljanskim maratonom smo v nedeljsko družbo povabili tekača, ultramaratonca, avtorja in izdajatelja knjig o teku dr. Sama Ruglja. A dr. Rugelj je tudi farmacevt, magister ekonomije in doktor knjigarstva. In je direktor založbe UMco, ki med drugim izdaja priljubljeno Buklo ? seznam je dolg.
Tomaž Gorkič snema grozljivke, polne družbene kritike. Filmski žanr, nad katerim mnogi vihajo nos, jemlje krvavo zares. To potrjujejo tudi številne vesne, ki jih je na letošnjem Festivalu slovenskega filma pobral njegov prvi celovečerec Idila, ki prihodnji teden prihaja v kinematografe po državi. V pogovoru s Tomažem Gorkičem bomo predstavili film in se zaklepetali o žanru grozljivke, ne bomo pa prezrli niti metalne glasbe, ki se ji posveča že leta: kot teoretik, pa tudi kot glasbenik.
Ena naših najuspešnejših dramatičark Simona Semenič govori tako sočno ajdovsko slovenščino, da bi od nje prej pričakovali narodno zabavna besedila kot pa radikalno sodobno dramsko govorico. V zadnjih letih je trikrat pobrala Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo na kranjskih Tednih slovenske drame: za 5 fantkov.si, 24ur in še za Sedem kuharic, štiri soldate in tri sofije. Kadar ne piše, je dramaturginja, včasih celo režiserka ali performerka, pa tudi mama. V tednu, ko bo zadnje od omenjenih besedil odpiralo novo sezono v Mestnem gledališču ljubljanskem, sama pa bo režirala besedilo Andreja Skubica v novogoriškem gledališču, se bomo s Simono Semenič pogovarjali tudi (Ne)obvezno v nedeljo.
Badjurovo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljujejo na Festivalu slovenskega filma, bo na odprtju letošnje revije slovenske filmske umetnosti prejela producentka Dunja Klemenc. Danes si težko predstavljamo slovenski filmski svet brez njenega opusa, ki ga je začela pred točno petdesetimi leti z diplomo na beograjski Fakulteti dramskih umetnosti. Nekdanja producentka Otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija je že dolga leta zasebna filmska producentka, zaslužna za realizacijo številnih uspešnih in nagrajenih filmov, med katerimi štrli z oskarjem nagrajena Nikogaršnja zemlja.
Koreograf, pedagog in plesalec Iztok Kovač je v zadnjih desetletjih pojem slovenskega sodobnega plesa tako rekoč iz nič umestil v evropski in svetovni kulturni prostor. Pod okriljem festivala Klapstuk je leta 1993 v belgijskem Leuvenu ustanovil mednarodno plesno skupino En-Knap in jo leto kasneje v Ljubljani legitimiziral kot produkcijski zavod EN-KNAP. Leta 2007 je ustanovil mednarodno plesno skupino EnKnapGroup, prvi stalni ansambel za sodobni ples pri nas, in produkcijo preusmeril na repertoarno delovanje. Dve leti pozneje je Zavod EN-KNAP prevzel vodenje Centra kulture Španski borci, kjer Iztok Kovač kot umetniški vodja izbira domači in mednarodni program. Iztok Kovač je prejemnik številnih najuglednejših domačih in mednarodnih nagrad - pred prvo "enknapovsko" premiero jeseni pa smo ga povabili tudi v oddajo (Ne)obvezno v nedeljo!
Neveljaven email naslov