Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šesti koncert cikla Kromatika 2022/23
Jure Gradišnik (trobenta)
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent: Rossen Milanov
Program:
Wolfgang Amadeus Mozart: Baletna glasba iz opere Idomenej
Damijan Močnik: Koncert za trobento in orkester
Franz Schubert: Simfonija št. 4 v c-molu »Tragična«
Šesti koncert cikla Kromatika 2022/23
Jure Gradišnik (trobenta)
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent: Rossen Milanov
Program:
Wolfgang Amadeus Mozart: Baletna glasba iz opere Idomenej
Damijan Močnik: Koncert za trobento in orkester
Franz Schubert: Simfonija št. 4 v c-molu »Tragična«
Neposredni prenos odprtja 35. Slovenskega knjižnega sejma iz Linhartove dvorane Cankarjevega doma in podelitev Schwentnerjeve nagrade 2019, priznanja za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu. Na prireditvi, ki jo bo povezoval Andrej Rozman Roza, bodo nastopili Vlado Kreslin, Andi Sobočan in Tjaša Šimonka Kavaš ter glasbena skupina Nermin, govorili pa bodo predsednik upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije Janez Miš, vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič, pisatelj in pesnik Feri Lainšček, Zdravko Kafol, predsednik Upravnega odbora 35. Slovenskega knjižnega sejma ter premier Republike Slovenije Marjan Šarec.
Pred 203-mi leti so pri Ljubljanski normalki odprli prvo javno glasbeno šolo na naših tleh. To je bila prva ustanova, ki je glasbeno izobraževanje nudila vsem, tudi manj premožnim. Najprej na nižjem nivoju, nato pa so se zažele porajati ideje še o višjem. Prve pobude za visokošolsko glasbeno izobraževanje na Slovenskem segajo v leto 1872, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Glasbena matica, dolgoletna prizadevanja pa so se uresničila leta 1919 z ustanovitvijo Prvega jugoslovanskega konservatorija Glasbene matice. Ta je obsegal nižjo, srednjo in višjo stopnjo ter nudil sistematično izobraževanje instrumentalistov, pevcev, dirigentov, skladateljev in glasbenih pedagogov. Program: Helena Vidic Lesjak: Intrada Črt Sojar Voglar: Popotnik Tomaž Habe: Simfonija Carnioli Marjan Kozina: Bela krajina Tine Bec: Missa Pro Iuvente
V slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani bo nastopil Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in izvedel 2. koncert XIX. cikla Sozvočje svetov, ki ga je programsko oblikoval dosedanji umetniški vodja orkestra in violončelist Klemen Hvala. V sodelovanju z umetnostnimi zgodovinarji, ki pred koncerti predavajo o slovenskih umetniških znamenitostih, orkester v galeriji izvaja koncerte s skupnim naslovom cikla Sozvočje svetov – Slike z razstave. To je druga koncertna sezona, v kateri predstavljajo skladbe, ki so nastale ali pa šele bodo nastale po motivih umetnin iz sveta likovne umetnosti. Na 2. koncertu bo ansambel najprej izvedel novo miniaturo mlade skladateljice Klare Mlakar iz razreda rednega profesorja Marka Mihevca na ljubljanski Akademiji za glasbo. Kot solist bo nastopil pri nas in v tujini uveljavljen slovenski kitarist Mak Grgić, ki bo s komornim orkestrom izvedel Koncert iz Aranjueza za kitaro in godala španskega skladatelja Joaquina Rodriga iz leta 1939, nato pa bo z godalci predstavil Balkanizme za kitaro in godala mladega skladatelja Leona Firšta. Urednica prenosa je Tjaša Krajnc.
Akademija za glasbo je izobraževalna, umetniška in raziskovalna ustanova, ki danes svojim študentom omogoča študij kompozicije in glasbene teorije, zborovskega in orkestrskega dirigiranja, petja, instrumentalnih smeri, sakralne in stare glasbe ter študij za bodoče učitelje in zborovodje v osnovnih, nižjih glasbenih in srednjih šolah. Sicer pa prve pobude za visokošolsko glasbeno izobraževanje na Slovenskem segajo v leto 1872, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Glasbena matica, dolgoletna prizadevanja pa so se uresničila leta 1919 z ustanovitvijo Prvega jugoslovanskega konservatorija Glasbene matice, ki je obsegal nižjo, srednjo in višjo stopnjo. S Konservatorijem se je začelo sistematično izobraževanje instrumentalistov, pevcev, dirigentov, skladateljev in glasbenih pedagogov, pri čemer so se nadaljevala prizadevanja za fakultetno stopnjo izobraževanja. To se je uresničilo avgusta leta 1939 z ustanovitvijo Glasbene akademije, ki je obsegala srednjo in visoko stopnjo. Leta 1946 se je preimenovala v Akademijo za glasbo, leta 1953 pa se je od nje odcepila Srednja glasbena šola. Več desetletij je Akademija za glasbo delovala kot samostojna ustanova, leta 1975 pa je postala enakopravna članica Univerze v Ljubljani. Danes poleg študija akademija študentom omogoča tudi nastope v okviru svojih koncertnih abonmajev, najboljšim podeljuje Študentske Prešernove nagrade, kot visokošolska ustanova pa sodeluje tudi z uveljavljenimi glasbenimi ustanovami po svetu.
Sergej Prokofjev: Simfonija št. 1 v D-duru op. 25 »Klasična« Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klavir in orkester v c-molu št. 24 KV 491 Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klavir in orkester v C-duru št. 8 KV 246 Richard Dubugnon: Komorna simfonija št. 2 Simfonični orkester RTV Slovenija, Yeol Eum Son (klavir); dirigent: Roberto González-Monjas
Larisa Vrhunc: Med prsti zven podobe II Frédéric Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu op. 11 (dodatek) Domenico Scarlatti: Sonata v d-molu K. 9 Johannes Brahms: Simfonija št. 4 v e-molu op.98 Simfonični orkester RTV Slovenija, Dejan Lazić (klavir) ; dirigent: Rossen Milanov
Uroš Krek: Simfonietta Igor Stravinski: Violinski koncert (dodatek) Johann Sebastian bach: Largo iz Sonate za violino solo št. 3 Johann Strauss ml.: Vrtnice z juga Richard Strauss: Suita iz opere Kavalir z Rožo Simfonični orkester RTV Slovenija, Stefan Jackiw (violina); dirigent: Rossen Milanov
Vito Žuraj: Stand Up Peter Iljič Čajkovski: Koncert za violino (dodatek) Niccolo Paganini: Capriccio št. 19 Claude Debussy: Mala suita Maurice Ravel: Moja mati gos Simfonični orkester RTV Slovenija, Nikola Pajanović (violina); dirigent: Francesc Prat
Richard Strauss: Metamorfoze za 23 solističnih godal TrV 290 Johannes Brahms: Koncert za violino in orkester v D-duru op. 77 (dodatek) Johann Sebastian Bach: Alemanda iz Partite za solo violino št. 2 v d-molu BWV 1004 Simfonični orkester RTV Slovenija, Gordan Nikolić (vodenje, violina)
Joseph Haydn: Simfonija št. 44 v e-molu “Žalna simfonija”, Hob I:44 Joseph Haydn: Večerna pesem Bogu Franz Schubert: Maša št. 5 v As-duru D 678. Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent: Rossen Milanov; Mojca Bitenc (sopran), Monika Bohinec (alt), Martin Sušnik (tenor), Domen Križaj (bariton), Mešani zbor Glasbene matice Ljubljana; dirigent zbora: Sebastjan Vrhovnik; Tomaž Sevšek Šramel (orgle), Klemen Golner (klavir)
Slišali smo zgodnja dela Daneta Škerla, Pavla Šivica in Primoža Ramovša, pri katerih zlasti opozarjamo na Šivičevo Suito za klarinet in orkester in Ramovševo delo Momenti riflessivi, ki sta slabo poznani deli teh skladateljev. Krstno izvedbo pa so doživela dela treh mladih skladateljev. PROGRAM: Federica Lo Pinto: Chi sono? Dane Škerl: Serenada za godala Leon Firšt: Simfonični plesi Pavel Šivic: Suita za klarinet in orkester Domen Gnezda: Normal Week Primož Ramovš: Momenti riflessivi Matej Bonin: Cancro Jože Kotar (klarinet), Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigentka: Mojca Lavrenčič
Otvoritveni koncert 34-tih Slovenskih glasbenih dnevov Simfonični orkester Akademije za glasbo Mešani pevski zbor Akademije za glasbo Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Simon Dvoršak, dirigent Spored: L. van Beethoven: Simfonija v F-duru št. 6, op. 68, »Pastoralna« M. Bravničar: Hymnus slavicus (za mesˇani zbor, orgle in simfonicˇni orkester) A. Lajovic: Pesem jeseni M. Kozina: Davnina V odmoru prenosa koncerta prisluhnite odlomkom z novinarske konference na kateri so predstavili letošnji program Slovenskih glasbenih dni! V jubilejnem letu višjega in visokega glasbenega šolstva na slovenskem 34. Slovenski glasbeni dnevi slavijo 100-letnico ljubljanskega Konservatorija in 80-letnico Akademije za glasbo ter osvetljujejo pomen in razsežnosti ustanovitve glasbenega izobraževanja v Ljubljani na stopnji, ki je omogočila profesionalizacijo. Prav v Ljubljani je bila leta 1816 ustanovljena prva javna glasbena šola na Slovenskem, ki je bila leta 1875 priključena ljubljanski Filharmonični družbi. To društvo je pogosto izvajalo dela Ludwiga van Beethovna, tudi njegovo Pastoralno simfonijo, katere kopijo je ob izvolitvi za častnega člana Filharmonične družbe pred 200 leti, v zahvalo filharmonikom poslal sam skladatelj z nekaterimi lastnoročnimi pripisi in korekturami. Danes to kopijo hrani Glasbena zbirka NUK, ki bo za slavnostni koncert omogočila ogled partiture - ob izvajanju skladbe bo partitura namreč razgrnjena na odru, občinstvo pa si jo bo lahko ogledalo tudi med odmorom koncerta. Jeseni, ko bo svojo obletnico praznovala Akademija za glasbo, pričakujemo izid faksimila te partiture. Poleg tega bodo na koncertu zazvenela še tri dela slovenskih avtorjev: Pesem jeseni je zadnje simfonično delo Antona Lajovca, sledila pa ji bo svečana predigra za mesˇani zbor, orgle in simfonicˇni orkester Hymnus slavicus,ki jo je Matija Bravničar napisal med šolanjem na ljubljanskem Konservatoriju leta 1931. Prav tako je ljubljanski Konservatorij obiskoval Marijan Kozina, ki je sicer deloval tudi v Mariboru, v Ljubljani pa je bil profesor kompozicije na Akademiji za glasbo in prvi direktor povojne Slovenske filharmonije. Izpod njegovega peresa pa je zaključno delo na sporedu - simfonična pesnitev Davnina.
Carl Nielsen: Uvertura Helios op. 17 Edvard Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu op. 16 (dodatek) Nikolaj Kapustin: Etuda op. 40 št. 7 "Intermezzo" Sergej Prokofjev: Romeo in Julija, op. 64, izbor iz baleta Simfonični orkester RTV Slovenija solist: Freddy Kempf (klavir), dirigent: Pablo Gonzales
Program: Demetrij Žebre: Prebujenje Dmitrij Šostakovič: Koncert za violino in orkester št. 1 v a-molu Eugene Ysaye: Sonata za solo violino v d-molu op. 27 št. 3 »Balada« Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 7 v A-duru op. 92 Simfonični orkester RTV Slovenija solist: Robert Lakatoš (violina), dirigent: James Tuggle
Program: Petra Strahovnik: Prana (novo delo) Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 2 (dodatek) Sergej Rahmaninov: Elegija v es-molu op.3 št.1 Dmitrij Šostakovič: Simfonija št. 15 Simfonični orkester RTV Slovenija; solistka: Natasha Paremsky (klavir), dirigent: Rossen Milanov
2. koncert Sozvočje svetov: Tartini in njegov čas je izvedel Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije z violinistom Črtomirjem Šiškovičem.
Program: Ottorino Respighi: Botticellijevski triptih Giovanni Bottesini: Koncert za kontrabas in orkester št. 2 v h-molu Richard Strauss: Iz Italije op.16 Simfonični orkester RTV Slovenija solist: Iztok Hrastnik (kontrabas), dirigent: Rossen Milanov
Neposredni prenos iz mariborske opere z začetkom ob 19.27
Igral je Simfonični orkester SNG Maribor, dirigent je bil Gergely Duboczky, solisti so bili hornisti: David Kutas, Laszlo Seeman, Mahir Kalmik in Boštjan Lipovšek.
Igral je Simfonični orkester SNG Maribor, dirigent je bil Gergely Duboczky, solisti so bili hornisti: David Kutas, Laszlo Seeman, Mahir Kalmik in Boštjan Lipovšek.
Neveljaven email naslov