Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na nočni obisk smo povabili Danijelo in Danijela Koradina, ki se že dve desetletji ukvarjata z organizacijo koncertov. To poletje imata spet veliko dela, saj so ljudje dogodke očitno zelo pogrešali. Pri izbiri izvajalcev se zanašata na svoje občutke, prisluhneta željam ljubiteljev glasbe, vedno pa iščeta tudi nove izvajalce, ki lahko glasbenim sladokuscem ponudijo kaj novega. Kaj se dogaja v ozadju pri organizaciji koncerta, se kdaj kaj tudi zalomi, s katerimi izvajalci najraje sodelujeta in kaj pripravljata za jesen, ju bo vprašal nočni voditelj Andrej Šavko, ki bo z vami do jutranjih ur nizal primorske zgodbe.
5413 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk smo povabili Danijelo in Danijela Koradina, ki se že dve desetletji ukvarjata z organizacijo koncertov. To poletje imata spet veliko dela, saj so ljudje dogodke očitno zelo pogrešali. Pri izbiri izvajalcev se zanašata na svoje občutke, prisluhneta željam ljubiteljev glasbe, vedno pa iščeta tudi nove izvajalce, ki lahko glasbenim sladokuscem ponudijo kaj novega. Kaj se dogaja v ozadju pri organizaciji koncerta, se kdaj kaj tudi zalomi, s katerimi izvajalci najraje sodelujeta in kaj pripravljata za jesen, ju bo vprašal nočni voditelj Andrej Šavko, ki bo z vami do jutranjih ur nizal primorske zgodbe.
V četrtkovem nočnem programu bomo prisluhnili zanimivim pogovorom. Gostili bomo mariborske aktiviste iz Iniciative mestni zbor, ki se že 10 let trudijo, da bi mestna oblast slišala tudi glas običajnih meščanov. Pogovarjali se bomo tudi z dobitnico letošnjega Borštnikovega prstana Natašo Matjašec Rošker. Prisluhnili pa bomo tudi odlični glasbi: domači zasedbi Bomb Shell in pevcu Simonu Vadnjalu. Ob koncu nočnega druženja pa se bomo zazrli tudi v zgodovino.
Morda se zdi, da se človeku, ki se seznani z diagnozo bipolarne duševne motnje, popolnoma podre življenje, da bo moral trajno uživati zdravila, ob pomoči katerih bo sploh lahko normalno deloval. Vendar je resnica lahko tudi drugačna. Tone Vrhovnik Straka živi z diagnozo bipolarne motnje že več kot tri desetletja, in to brez zdravil. Zase pravi, da je le nekoliko nenavaden v tem, da je v čustvovanju bolj ekstremen, da ga včasih bolj nagiba na en, včasih pa na drugi konec lestvice. In če se človek kdaj zatakne na enem koncu, velja, da se je treba zdraviti z zdravili na recept. Obstajajo pa tudi alternative. Naš gost je kljub bipolarni motnji uspešen v svojem poklicu, dejaven v društvu Poglej in v številnih drugih dejavnostih. V sodelovanju s civilno družbo in stroko si prizadeva za spremembo zakonodaje in pogleda na psihiatrično oskrbo. V trenutkih, ko zdrsnemo na spodnji konec lestvice, v depresijo, najbolj potrebujemo nekoga, ki si bo vzel čas in se z nami pogovarjal.
Na tokratnem Nočnem obisku se nam je pridružil gledališki in televizijski igralec Matej Zemljič. Kljub temu da je predstavnik mlade generacije igralcev, je širši slovenski javnosti že dobro znan. V preteklosti je nastopal v mnogih slovenskih gledališčih, veliko pozornosti pa je pritegnil tudi z vlogami pred kamero. Med večjimi uspehi je vsekakor vloga Andreja v celovečernem filmu Posledice. Čeprav mineva že pet let od njegovega izida, film ob vsakem ponovnem predvajanju vzbudi pozornost gledalcev in gledalk. Z Matejem Zemljičem se je pogovarjal Rene Markič.
Z namenom, da bi imeli bolni otroci tudi v bolnišnici v Ljubljani šolo, je bila leta 1951 ustanovljena Bolnišnična šola. Ta ohranja in krepi življenjsko perspektivo in osmišlja dneve bolnih otrok. Ob šolskem delu pa izven bolnišničnih zidov nastaja še več drugih vsebin, med njimi so tabori sonca in radosti in bolnišnične olimpijske igre. Več o poslanstvu in delovanju šole bo v noči s sobote na nedeljo povedala profesorica Manja Žugman, vodja bolnišničnih šolskih oddelkov Osnovne šole Ledina. Na Nočni obisk po polnoči jo je povabila voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Zveza prijateljev mladine Slovenije letos obeležuje 70 let. Njena prva skrb so otroci, mladi in družine. S številnimi programi in akcijami si prizadeva, da bi jim pomagala, zastopala njihove interese in ščitila njihove pravice. Breda Krašna že vrsto let dela kot generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije, že prej pa je sodelovala z njimi kot prostovoljka. Njena profesionalna pot je pisana, seznam vseh ostalih dejavnosti dolg, saj je Ankarančanka Breda Krašna ena tistih, ki ne znajo sedeti križem rok. K pogovoru jo je povabila Nataša Ugrin Tomšič.
V studio je prišel doktor filozofije in komparativist, predvsem pa – kot diplomirani slikar – stripar in ilustrator. Njegovi stripi že več kot 20 let izhajajo tako v digitalnih kot v tiskanih medijih ter v knjižni obliki. Ustvaril je več stripovskih albumov, ilustriral knjige za otroke in mladino ter poskrbel, da je inteligentni in duhoviti strip redno izhajal v časopisu. Velja za enega glavnih in najbolj aktivnih zagovornikov stripa ter risoromanov pri nas. Je soustanovitelj in soorganizator mednarodnega festivala Tinta, na Poljanski ulici v Ljubljani pa je odprl knjigarno Stripolis, ki presega meje prodajnega prostora, saj deluje tudi kot atelje in zavod za gojenje stripovske kulture. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Izarja Lunačka.
Gostja nočnega programa bo Petra Bašl, optičarka, ki za svoj poklic pravi, da je to poklic preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. V to delo se je zaljubila že v otroštvu, ko je opazovala optiko v soseščini. Se ljudje zavedamo pomembnost oči? Na kaj moramo paziti pri nakupu očal? Naši gostji, ki je poslovna ženska, izzivi niso tuji, sprostitev in mir pa poišče v naravi, saj z družino živi na Pohorju? Prisluhnite malo po polnoči.
Pogovor z nekom, ki odhaja. Slovo prijateljev. A tega drugega ni na odru. Njegov stol je prazen. Očitno je že odšel. In tisti, ki je ostal, sam pri sebi preigrava slovo. Pripoveduje nam, ki se morda ob tem spomnimo svojih sloves, svojih monologov, izgovorjenih v bolečo tišino. Predstava Disco inferno je avtorski projekt igralca Luke Bokšana, v katerem skozi skoraj prazno, minimalistično scenografijo oder reže notranje trenje. Z zadržano igro brez poudarjenih gest in s sijajnim gibalnim koncem – "plesom" z dvema barskima stoloma gledalca ves čas drži v napetosti. Z monodramo, eno najzahtevnejših igralskih nalog, je pravkar magistriral na AGRFT v Ljubljani. O njegovi dozdajšnji igralski poti, o gledališču in umetnosti, o željah in prihodnosti se z Luko Bokšanom pogovarja Nada Vodušek.
Obnovitveno kmetovanje bi lahko razložili tudi kot inteligentno kmetovanje, posvečeno mikroskopskim organizmom , ki jih s prostim očesom ne moremo videti, zato si težko predstavljamo, kako bogato je lahko življenje pod našimi nogami. Pri Curkovih na Kmetiji Zeleni pašnik na Griču so doma mnogi. Ne le Klara in Miha, še zelo mladi gonilni sili kmetije, tam sta še otroka, Ema in Tine, kunci, piščanci, kokoši, ovce, krava cika Rozi, Sultan - čuvaj, muca, deževniki in mnogi ostali, neomenjeni, ki pričajo o tem, kako živa, rodovitna in bogata so lahko tla, če zanje ustrezno in trajnostno skrbimo. V simbiozi. Živali, rastline in ljudje. Temeljni vidik takšnega, revolucionarnega načina kmetovanja, je tudi zadovoljevanje potreb po prvovrstni hrani. Kako lahko in tudi podjetno je pravzaprav zemljišča bogatiti z obilico organske snovi, skrbeti za njihovo ravnovesje, s tem zaslužiti in naravi vračati, kar nam da, boste poslušali po polnoči, ko bosta naša gosta Klara in Miha Curk, ki živita in ustvarjata drugače od večine slovenskih kmetov. Napredna? Še kako.
Vstop v nedeljo bo zelo glasbeno obarvan – pokukali bomo namreč v življenjsko zgodbo in v 50 let petja opernega pevca in pevca zabavne glasbe. Leta 1977 je na mednarodnem tekmovanju mladih opernih pevcev v Trevisu dobil nagrado za najobetavnejšega mladega opernega pevca, je dvakratni zmagovalec festivala Melodije morja in sonca – prvič v duetu s Heleno. Ja, zdaj že veste, da bo gost nočnega programa Nace Junkar. Veliko pesmi v njegovi izvedbi bogati naš arhiv, a gostiteljico Lucijo Grm bodo predvsem zanimale zgodbe, ki jih je pisalo njegovo bogato glasbeno ustvarjanje.
V tokratni oddaji Nočni obisk vas vabimo v svet glasbe. Faraoni, legendarna skupina iz Izole, ki je bila ustanovljena leta 1967, gre po desetih letih spet skupaj na oder portoroškega Avditorija. Pred koncertom, ki bo 24 junija, so medije povabili na srečanje. Nelfi Depangher, Piero Pocecco, Tulio Furlanič, Marjan Malikovič in Slavko Ivančič so Nataši Benčič pripovedali zgodbe, ki jih je pisala njihovo življenje in njihova glasba.
Tokratna Noč šansonov bo v znamenju šaljivih, parodičnoh, satiričnih, celo posmehljivih šansonov dvajsetih let 20. stoletja. Začeli bomo v družbi pevca, ki so ga poznali kot Dreana, večino časa pa bomo poslušali Georgiusa, čigar opus je pravo razpiranje vseh mogočih odtenkov posmehljivosti in družbenega dogajanja, pa tudi značajskih lastnosti, ob katere se umetnik lahko obregne. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
V ponedeljek se začne Borštnikovo srečanje, osrednji slovenski gledališki festival, ki že skoraj 60 let bogati slovenski gledališki prostor. Po polnoči se bomo spomnili pogovora z mariborsko igralko Lino Akif, ki je nedavno gostovala pri nas; sicer živi in dela v prestolnici. Z lanskega Borštnikovega srečanja je odnesla nagrado za najboljšo mlado igralko. Spregovorila je o svojih odrskih začetkih, o rasno profiliranih vlogah, oblikah izključevanja, ki jih je bila deležna, in o želji po večji raznolikosti v slovenskem gledališču. Vabljeni k poslušanju.
Narcizem ali narcisizem? Slovar pravi, da gre za sopomenki. Ni torej pomembno, katero različico uporabljamo, marveč kdaj in kako. Kaj beseda pomeni, vemo, ali vsaj mislimo, da vemo. O narcisoidnosti se namreč veliko piše in govori, marsikdaj beseda zleti z jezika brez premisleka, tudi po krivici. Zdrav narcizem omogoča prilagodljiv način uravnavanja samopodobe, patološki narcizem pa je nenehno dviganje samopodobe z iskanjem zunanjega odobravanja in priznanja. 1. junij je svetovni dan ozaveščanja o narcistični zlorabi. Kako jo prepoznati in kako se pred njo zavarovati? Tudi o tem v nočnem pogovoru z Luko Agrežem, psihoterapevtom in strastnim raziskovalcem vseh plati življenja. Najbolj ga zanima psihodinamika človeškega delovanja, zato se je poglobil v različne pristope psihoterapije in specializiral psihodinamsko psihoterapijo. Deluje v samostojni praksi, a tudi v društvu Projekt Človek, kjer spremlja osebe z izkušnjo zasvojenosti in njihove družine; v projektu OMRA pa predava o različnih temah s področja duševnega zdravja. Luka Agreža je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
V nocojšnjem Nočnem obisku bomo spoznali mlado pesnico Vesno Liponik. Njena prva pesniška zbirka Roko razje je izšla leta 2019 pri založbi Škuc-Lambda in bila nominirana za kritiško sito, Veronikino nagrado, nagrado za najboljši literarni prvenec Slovenskega knjižnega sejma ter uvrščena v izbor 10 Books from Slovenia: Literary Critic`s Choice 2020. Njena druga knjiga bo izšla leta 2023 pri isti založbi. Z Vesno Liponik se bo pogovarjala Višnja Fičor.
Med prelistavanjem Delove Sobotne priloge je našo pozornost vzbudil intervju Vesne Milek z igralko Manco Dorrer. Igralkine besede so aktualne tudi danes. »Mislim, da je pomembno, da si odprt, ranljiv za stvari, ki jih raziskuješ, sicer raziskovanje ni možno. Gre za raziskovanje resnice. In iz te rane po mojem lahko naredimo čudež, jo uporabimo sebi v prid, daje nam moč, da vidimo stvari drugače in pomagamo drugim.« Že sam citat izpred dobrega leta dni nam lahko veliko pove, kako razmišlja Manca Dorrer. Še več o sebi in svojem delu pa nam bo igralka in pedagoginja povedala v Nočnem obisku. Na klepet jo je povabil Iztok Konc.
Ko se ob petkih opolnoči prižge Radio Koper, zadiši po morju. S Krasa do morja ni daleč, tako da bo tudi nočni gost urednik in novinar Stane Sušnik lahko točen. Človeka mnogoterih potez, Staneta Sušnika , je na večerni pogovor povabila Loredana Vergan, ki bo vaša nočna gostiteljica.
Vse v vesolju ima ritem. Vse pleše. Tudi vlaki. Pravzaprav železnice – predvsem samo slovenske železnice. No, v bistvu člani plesne skupine, ki že od vsega začetka delujejo pod okriljem slovenskih železnic. Gre seveda za Folklorno skupino Tine Rožanc, ki je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. O njeni zgodovini, repertoarju nekoč in danes, in predvsem aktualnih dogodkih nocoj po polnoči. Gosta Lucije Grm bosta Klemen Bojanovič, umetniški vodja Rožanske muzike in Gašper Toman, umetniški vodja članske folklorne skupine.
Gostja po polnoči bo Helena Pauko, magistrica odnosov med ljudmi in živalmi. Sama se raje opiše kot mačja vedenjska terapevtka ali strokovnjakinja na področju vedenja živali. Kmalu bo zaživela njena mačja svetovalnica Tolmačka, kjer bo pomagala skrbnikom pri pogostih vedenjskih težavah njihovih ljubljenčkov. V nadaljevanju noči bomo spoznali mednarodni projekt Branje ne pozna meja, slišali zanimiv pogovor z vitalno stoletnico Danico Mihelič in prisluhnili koncertu škotskega kvarteta Travis.
Andrej in Janja Brečko sta navadna in preprosta človeka, ki živita najbolj možno povezano z naravo in bi »rada samo živela«. Naslednje leto bo 10 let, odkar sta ustanovila Društvo za zdravo življenje, okolje in samooskrbo Nova zemlja. V njunem domu na Mihovici pri Šentjerneju je posajeno nešteto dreves. Vse bolj samooskrbno »rodovno« posest, ki je bila nekoč precej močvirnata, danes pa izredno rodovitna zaradi načina marljive oskrbe, obdaja potoček, na njej se sprehajajo koklje in piščančki, ki jedo žito iz sosednje kmetije. Lično urejen ogromen vrt je že zdaj poln domačih dobrot, energetski krog poln jagodičja. Imajo tudi srčno točko, na kateri bujno cveti vrtnica, ki na nas deluje blagodejno. Vse, kar pri njih opazite, je v večini narejenega iz recikliranih materialov. »Srce me boli, ko vidim, kaj vse ljudje zavržejo« umirjeno in zamišljeno pove Andrej. Če bi se svet ustavil, bi njihov tekel naprej. Imajo svojo vodo, svojo elektriko in svojo rastlinsko čistilno napravo. Čudovita slamnata hiša je narejena iz popolnoma naravnih materialov, je prelepa na pogled in nudi najvišje udobje bivanja. »Če bi se kdaj zrušila, bi jo lahko samo kompostiral, tam, kjer je« še pove Andrej. S svojim programom želita ustvariti in prikazati prototip novega načina bivanja, ki je prijazen človeku in naravi. Vsem izumom in sodobni tehnologiji navkljub je človek vedno bolj nezadovoljen in pod stresom, si izmišlja vse možne načine, da bi zapolnil praznino, ki si jo je ustvarili tudi zaradi odmika od narave. Brečkovi so edina družina pri nas, ki živijo tako osupljivo v sožitju z naravo, nikakor skromno, temveč polnovredno, z globokim smislom, ki napoveduje prihodnost in mnogim še kar predstavlja veliko neznanko. Voditeljica je bila Vesna Topolovec.
Neveljaven email naslov