Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratni nočni pogovor nas je popeljal tja, kjer Brkini poljubijo Kras. V tamkajšnji vasi Rodik že več kot 120 let deluje družinska gostilna Mahorčič, kjer so se nekoč ustavljali predvsem furmani, danes pa tam dobrojedce navdušujejo kulinarične stvaritve Ksenije Krajšek Mohorčič. Kako se je diplomantka Fakultete za upravo znašla v kuhinji in dobila naziv najboljše slaščičarke, kakšna je njena kuharska filozofija, kako sodeluje z lokalnim okoljem in koliko ji pomenijo odlične ocene svetovno znanih kulinaričnih vodnikov, je Ksenija Krajšek Mahorčič voditeljici Andreji Čokl povedala v Nočnem obisku po polnoči.
5415 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Tokratni nočni pogovor nas je popeljal tja, kjer Brkini poljubijo Kras. V tamkajšnji vasi Rodik že več kot 120 let deluje družinska gostilna Mahorčič, kjer so se nekoč ustavljali predvsem furmani, danes pa tam dobrojedce navdušujejo kulinarične stvaritve Ksenije Krajšek Mohorčič. Kako se je diplomantka Fakultete za upravo znašla v kuhinji in dobila naziv najboljše slaščičarke, kakšna je njena kuharska filozofija, kako sodeluje z lokalnim okoljem in koliko ji pomenijo odlične ocene svetovno znanih kulinaričnih vodnikov, je Ksenija Krajšek Mahorčič voditeljici Andreji Čokl povedala v Nočnem obisku po polnoči.
Aljaž Bastič je televizijski režiser, ki na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo dela kot asistent za področje televizijske režije. Na naši televiziji vizualizira oddaje silvestrskega programa, V petek zvečer, Poletna noč in številne klasične koncerte. Je zborovodja pevskega zbora Prosavus, ki je aktivna delovna vez z rojstno regijo.
Aljaž Bastič je televizijski režiser, ki na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo dela kot asistent za področje televizijske režije. Na naši televiziji vizualizira oddaje silvestrskega programa, V petek zvečer, Poletna noč in številne klasične koncerte. Je zborovodja pevskega zbora Prosavus, ki je aktivna delovna vez z rojstno regijo.
Na nočni obisk bo prišel Jernej Čopi, ustanovitelj in direktor podjetja Ensol 360. Čopi je tudi prejemnik gazele, priznanja za najhitreje rastoče podjetje v primorsko-notranjski regiji leta 2021. Blagovna znamka 360 Karting je namreč mednarodno uveljavljena in znana po načrtovanju in gradnji večnivojskih stez za gokart. Za tuje investitorje, ki s tovrstnimi adrenalinskimi atrakcijami bogatijo družinske zabaviščne parke, je koprsko podjetje v svetovnem merilu trenutno prva in najbolj zanesljiva izbira. V pogovoru z Iztokom Novakom Easyjem se bosta dotaknila poklicne kariere, Čopi je tudi prejemnik priznanja gospodarstvenik Primorske in finalist izbora za mladega managerja leta, ter seveda dijaških in študentskih dni, ko se je Jernej ljubiteljsko preizkušal tudi kot radijec. Po šestih letih dela na področju avtomobilizma je prešel v tehnološke vode. Vabljeni k poslušanju kmalu po polnoči.
Motoristi so prav posebni ljudje. Kdor ima rad motor in predvsem vožnjo z njim, ljubi svobodo v kombinaciji z užitkom, občutkom vetra na sebi … Pravi motorist uživa, ko gleda okoli sebe, uživa v vonju asfalta in bencina, v naravi, svobodi in pobegu iz monotonega življenja. V tokratnem nočnem programu bosta dva velika ljubitelja hitrih motorjev predstavila za marsikoga čudovito življenje, ki pa ga velikokrat, prevečkrat, pretresejo tragične nesreče. In tu nastopijo Beli angeli, dobrodelno društvo, katerega idejni oče in gonilna sila je Vili Gorenc. V studiu je še en zelo pomemben član društva, Sergej Kosman. S sogovornikoma boste po polnoči spoznavali življenje motoristov in poslanstvo Belih angelov.
V četrtkovem nočnem programu bomo gostili mariborsko kulturno producentko in aktivistko Tanjo Cvitko. Znana je po festivalu, ki spodbuja enakost, poseben eksperiment pa je pripravila tudi v projektu občinskega participativnega proračuna.
V neskončnem, prastarem labirintu hodnikov in soban fiktivnega sveta stoji nešteto kipov in vsak je drugačen od drugega. V njem je zaprt ocean, valovi bučijo po stopniščih in lahko preplavijo prostrane sobane ter zalijejo nepozornega obiskovalca. A nikar se ne bojmo stopiti v ta svet vzporedne resničnosti, po njem bomo potovali s Piranesijem, ki razume njegove vzorce in pedantno, sistematično raziskuje in popisuje svoj nenavadni dom, da bi doumel njegova čudesa. V hiši pa prebiva še moški po imenu Drugi, ki dvakrat na teden obišče Piranesija in ga prosi za pomoč pri raziskovanju Velikega in skrivnega znanja, ki naj bi bilo nekje v Hiši.
Uroš Buh je igralec, pevec, multiinštrumentalist, avtor glasbe, režiser slovenskih sinhronizacij celovečernih animiranih filmov in še bil lahko naštevali, a omenimo za zdaj še, da je pred nedavnim izšla njegova knjiga z naslovom Mohopedija – biografija slovenskega kolesarja Mateja Mohoriča.
V noči šansonov se bomo vrnili več kot sto let nazaj, prav na začetek 20. stoletja, in sicer na pariški Montmartre. Družili se bomo s pevci, skladatelji in pesniki, ki so takrat tam živeli in delovali ter so ustvarili tisto, čemur se še danes reče duh Montmartra.
Težko bi se našlo koga, ki ne bi poznal prav nobene od njenih številnih pesmi, še težje človek med poslušanjem njene glasbe ne začne prepevati. Anika Horvat je na glasbeni sceni že 30 let. Za njo so premnoga glasbena sodelovanja in povezovanja, nenehna prepletanja različnih glasbenih stilov, za katera pravi, da so njen zaščitni znak.
Del nočnega programa bomo namenili življenjski zgodbi Slovenke, ki je otroštvo preživela v Velenju, polovico srednješolskih let v Italiji, nato pa je v Kanadi študirala ekonomijo in politične vede. Življenjska pot jo je med drugim vodila v Ottawo, Minnesoto in Ohio, dom si je ustvarila na Long Islandu v ameriški zvezni državi New York. Naša gostja bo Veronika Dolar, ki poletne dni najraje preživlja v Sloveniji. V luči aktualne situacije v svetu smo jo povprašali o največjih ekonomskih izzivih, ki so pred nami, v pogovoru pa nam bo odstrla velik del ameriške realnosti, ki ni tako sanjska, kot jo recimo prikazuje množična kultura – še posebej filmska industrija. Kako njej čez lužo uspeva usklajevati pestro družinsko življenje s poklicem raziskovalke in profesorice? Ali drži nenapisano pravilo, da se v New Yorku ponuja uspeh na vsakem koraku, a le pod pogojem, če si sposoben hitrega tempa in imaš rad tek na dolge proge?
Jure je mojster fizioterapije, ali kot jo nekoliko hudomušno, a še kako resnično poimenuje: fiziolofije. Pri manualni terapiji namreč ni pomembna samo tehnika. Skoznjo se pri njegovem delu pretakajo raznolika znanja in sposobnosti, s katerimi naslavlja pereče probleme sodobnega načina življenja, odtisnjene v človekovem telesu in duši. Po diplomi je pripravništvo opravljal v domu starejših občanov Fužine. V nasprotju z mnenjem nekaterih poklicnih kolegov, da človek v domu starejših občanov ne pridobi konkretnih strokovnih znanj in kompetenc, je spoznal pomen potrpežljivosti in poslušanja, ki sta temelj njegovega dela, saj omogočata, da se resnično posveti vsakemu pacientu in prisluhne njegovi zgodbi. Tudi Juretova zgodba je zanimiva in raznolika. Je strasten zbiralec plošč, rad jih suka pod imenom DJ Rekordman. Za odpravljanje nemira stresnega vsakdana pa uči umetnost lenarjenja.
Zvok je naša prva zaznava zunanjega sveta, umetnost poslušanja pa se začne že v prenatalni fazi. Kako pomembna je zvočna umetnost za dojenčke in kakšno popotnico za življenje dobi otrok, ki odrašča v varnem zvočnem okolju, se bomo v noči na nedeljo pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko, doktorico Katarino Kompan Erzar. Predstavili pa bomo tudi projekt novih zvočnih iger za dojenčke, ki nastajajo v okviru mednarodnega projekta B-Air. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Gost tokratnega nočnega programa bo Simon Vendramin, poveljnik novogoriške poklicne gasilske enote in vodja intervencije ob nedavnem požaru na Krasu. 17 dni so se gasilci iz cele Slovenije borili z največjim požarom v zgodovini naše države.
Na nočni klepet smo ob njenem obisku Pohorja, povabili Gabrijelo Duh, Mariborčanko, ki že dve desetletji živi na Primorskem. Narava, kot pravi, je njen drugi dom. Zaposlena je med tistimi, ki postavljajo meje takrat, kadar na zabavah pogledamo pregloboko v kozarček, sicer pa je mama dveh najstnikov, Timoteja in Sergeja. Če jo srečamo, jo prepoznamo po iskrenem nasmehu, v zadnjem času pa tudi po knjigi Srečala sem tebe, našla sem sebe, v kateri je spisala svojo življenjsko zgodbo do danes.
V nočnem programu se bomo z glasbo in predvsem gostom, ki je z njo zelo tesno povezan, selili v prva leta slovenske popevke. Šli bomo na Evrovizijo, se sprehodili po zaodrju Vesele jeseni in Melodij morja in sonca, se potopili v svet šansona, predvsem pa osvetlili življenjsko in zelo uspešno glasbeno pot enega najboljših slovenskih pevcev, lastnika opojnega baritona, ki z leti še pridobiva žametu, ki je osvajal – oprostite – še vedno osvaja mednarodne odre in tudi filmska platna. V geslih številnih križank morate vnesti dva L-ja.
Od drastičnega hiranja, zastoja srca zaradi pomanjkanja hranil in ob le 42-ih kilogramih je danes Suzana Kranjec krasotica, iz katere življenje kipi. Neutrudna učiteljica matematike, ki svoje učence vselej pripelje do srečnega konca, dosledno spoštuje matematične operacije tudi takrat, kadar fermentira zelenjavo iz svojega vrta in peče kruh z drožmi. To je bil edini kruh, po katerem je ni bolel trebuh, ko je bila majhna. Pekla ga je babica. Ko je izvedela, da ima celiakijo, ji je diagnoza rešila življenje. Takrat je začela spoznavati širine fermentacije in brezglutenske prehrane, po vseh teh letih pa je v pripravi takšnih jedi postala kraljica. Peka brezglutenskega fermentiranega kruha je njena obsesija. Fermentiranje vsega, kar ji pride pod roke, pa je posebno doživeto sobivanje z drobnoživkami. Vsaj en del noči lahko sobivate skupaj z njenimi mislimi. Vabljeni v ta morda še nepoznani svet, ki pa se samo na daleč zdi zapleten, preveč drugačen, da bi ga okušali. A če ne bi vsaj skušali posnemati takšen način življenja tudi tisti, ki omejitev pri prehranjevanju nimamo, bi lahko zelo veliko zamudili.
Nocoj malo po polnoči se nam bo v studiu Prvega pridružil vizualni umetnik Miran Mohar, ki deluje na področju slikarstva, grafičnega oblikovanja in gledališke scenografije, sicer pa je član umetniške skupine Irwin in soustanovitelj umetniškega kolektiva Neue Slovenishe Kunst, grafično-oblikovalskega studia Novi Kolektivizem ter gledališča sester Scipion Nasice. Pridružite se nam pri klepetu o njegovi umetniški poti, razburljivih in kontroverznih akcijah, s katerimi so člani NSK radi provocirali domačo in tujo javnost, o potovanjih in razstavah po vsem svetu in še marsičem. V oddajo Nočni obisk ga je povabila voditeljica Višnja Fičor.
Julijsko odločbo Ustavnega sodišča, ki je odpravila sistemsko diskriminacijo istospolnih parov in družin, je sprejel z navdušenjem, hvaležnostjo in ganjenostjo. Zadnjih 22 let je bil tudi sam v prvih vrstah prizadevanj za enakopravnost gejev, lezbijk, biseksualnih in transspolnih ljudi. O odraščanju v rodnih Brdih, o odkrivanju podporne skupnosti LGBT v Ljubljani, o vrednotah vključevanja, o človeški edinstvenosti in tudi o poročnih željah bo spregovoril po polnoči. Mitja Blažič bo v novogoriškem studiu gost novinarke Nataše Uršič.
Na nočni obisk kmalu po polnoči prihaja naš rojak Vinko Rizmal, ki je pred 55 leti odšel v Avstralijo. Z ženo Elico sta si ustvarila dom v Melbournu in poleg rednega dela opravljala še pomembno poslanstvo pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture. Po eni bomo o izkušnjah nedavnega požara na Krasu govorili s Francijem Petkom, poveljnikom Gasilske zveze Slovenije in spoznali Muzej mineralov na Remšniku. V nadaljevanju bomo obudili spomin na 150 letnico rojstva vinogradniškega strokovnjaka Bohuslava Skalickega in dodali še kakšno zanimivost. Voditelj bo Stane Kocutar.
Od četrtega leta je plesala. Ples je bil središče njenega sveta. »Show dance« in skupina Fever so obvladovali njo in njeno celo bit. Potem se je zgodilo snemanje njihovega nastopa in takrat jo je oder zasvojil še iz druge strani. Ne kot performerko, ampak kot producentko. Zdaj je Alenka Krč že dolgo poznana kot ženska, ki je povezana s svetom filma, televizijskih serij in oglasov, saj v svoji kasting agenciji za naročnike išče obraze, ki bodo statirali ali odigrali vidnejše vloge. Njeni prepoznavni dredi, ki zavzemajo tri četrtine njenega telesa, pa ne vzbujajo občutka, da je Alenka le zelo samosvoja, uporniška. Ko jo pobliže spoznaš, izveš, da je sila disciplinirana, topla in kolektivna individualistka. Z nami bo po polnoči, k poslušanju vas vabi voditeljica Vesna Topolovec.
Neveljaven email naslov