Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ta teden nas čaka nekoliko drugačna oddaja, in sicer jo bomo posvetili inteligenci. Seveda glasbeni, še posebej pa se bomo pri govoru o inteligenci in glasbi osredotočili na sodobno glasbo, kajti prav to je tema raziskovalnega dela, ki ga je kot del študija na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih spomladi pripravila harmonikarica Manca Dornik. Glasbenico smo v naših oddajah že večkrat spoznali kot izvajalko, tokrat pa ne bo govorila o svoji glasbeni poti, ampak o raziskovalni nalogi in ugotovitvah.
S temo povezav med glasbo in inteligenco je bilo narejenih že precej raziskav, ki so večinoma potrdile pozitivne učinke ukvarjanja z glasbo na razvoj inteligence, sploh pri otrocih, pri čemer glasbena inteligenca kot le ena izmed lastnosti človeškega uma ni pomembna le za glasbeni razvoj, temveč tudi za sposobnost mišljenja, za razvoj socialnih veščin in samopodobe ter marsičesa drugega. Manca Dornik se je v svojem delu oprla na teorijo raznoterih inteligenc dr. Howarda Gardnerja, o povezavah med sodobno glasbo in inteligenco pa se je pogovarjala s štirimi glasbeniki, ki sodobno glasbo redno izvajajo in poučujejo: Mieko Kanno, Juha Laitinena, Miko Väyrynena in Velija Kujalo.
Njihove odgovore je strnila v svoji nalogi, predstavila pa jih bo tudi v današnji oddaji!
Povezave med raznoterimi inteligencami uporabljenimi med izvajanjem in poučevanjem sodobne glasbe, raziskovalna naloga Mance Dornik
Ta teden nas čaka nekoliko drugačna oddaja, in sicer jo bomo posvetili inteligenci. Seveda glasbeni, še posebej pa se bomo pri govoru o inteligenci in glasbi osredotočili na sodobno glasbo, kajti prav to je tema raziskovalnega dela, ki ga je kot del študija na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih spomladi pripravila harmonikarica Manca Dornik. Glasbenico smo v naših oddajah že večkrat spoznali kot izvajalko, tokrat pa ne bo govorila o svoji glasbeni poti, ampak o raziskovalni nalogi in ugotovitvah.
Na temo povezav med glasbo in inteligenco je bilo narejenih že precej raziskav, ki so večinoma potrdile pozitivne učinke ukvarjanja z glasbo na razvoj inteligence, sploh pri otrocih, pri čemer glasbena inteligenca kot le ena izmed lastnosti človeškega uma ni pomembna le za glasbeni razvoj, temveč tudi za sposobnost mišljenja, za razvoj socialnih veščin in samopodobe ter marsičesa drugega. Manca Dornik se je v svojem delu oprla na teorijo raznoterih inteligenc dr. Howarda Gardnerja, o povezavah med sodobno glasbo in inteligenco pa se je pogovarjala s štirimi glasbeniki, ki sodobno glasbo redno izvajajo in poučujejo: Mieko Kanno, Juha Laitinena, Miko Väyrynena in Velija Kujalo.
Njihove odgovore je strnila v svoji nalogi, predstavila pa jih bo tudi v današnji oddaji!
813 epizod
Predstavljamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, občasno pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Ta teden nas čaka nekoliko drugačna oddaja, in sicer jo bomo posvetili inteligenci. Seveda glasbeni, še posebej pa se bomo pri govoru o inteligenci in glasbi osredotočili na sodobno glasbo, kajti prav to je tema raziskovalnega dela, ki ga je kot del študija na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih spomladi pripravila harmonikarica Manca Dornik. Glasbenico smo v naših oddajah že večkrat spoznali kot izvajalko, tokrat pa ne bo govorila o svoji glasbeni poti, ampak o raziskovalni nalogi in ugotovitvah.
S temo povezav med glasbo in inteligenco je bilo narejenih že precej raziskav, ki so večinoma potrdile pozitivne učinke ukvarjanja z glasbo na razvoj inteligence, sploh pri otrocih, pri čemer glasbena inteligenca kot le ena izmed lastnosti človeškega uma ni pomembna le za glasbeni razvoj, temveč tudi za sposobnost mišljenja, za razvoj socialnih veščin in samopodobe ter marsičesa drugega. Manca Dornik se je v svojem delu oprla na teorijo raznoterih inteligenc dr. Howarda Gardnerja, o povezavah med sodobno glasbo in inteligenco pa se je pogovarjala s štirimi glasbeniki, ki sodobno glasbo redno izvajajo in poučujejo: Mieko Kanno, Juha Laitinena, Miko Väyrynena in Velija Kujalo.
Njihove odgovore je strnila v svoji nalogi, predstavila pa jih bo tudi v današnji oddaji!
Povezave med raznoterimi inteligencami uporabljenimi med izvajanjem in poučevanjem sodobne glasbe, raziskovalna naloga Mance Dornik
Ta teden nas čaka nekoliko drugačna oddaja, in sicer jo bomo posvetili inteligenci. Seveda glasbeni, še posebej pa se bomo pri govoru o inteligenci in glasbi osredotočili na sodobno glasbo, kajti prav to je tema raziskovalnega dela, ki ga je kot del študija na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih spomladi pripravila harmonikarica Manca Dornik. Glasbenico smo v naših oddajah že večkrat spoznali kot izvajalko, tokrat pa ne bo govorila o svoji glasbeni poti, ampak o raziskovalni nalogi in ugotovitvah.
Na temo povezav med glasbo in inteligenco je bilo narejenih že precej raziskav, ki so večinoma potrdile pozitivne učinke ukvarjanja z glasbo na razvoj inteligence, sploh pri otrocih, pri čemer glasbena inteligenca kot le ena izmed lastnosti človeškega uma ni pomembna le za glasbeni razvoj, temveč tudi za sposobnost mišljenja, za razvoj socialnih veščin in samopodobe ter marsičesa drugega. Manca Dornik se je v svojem delu oprla na teorijo raznoterih inteligenc dr. Howarda Gardnerja, o povezavah med sodobno glasbo in inteligenco pa se je pogovarjala s štirimi glasbeniki, ki sodobno glasbo redno izvajajo in poučujejo: Mieko Kanno, Juha Laitinena, Miko Väyrynena in Velija Kujalo.
Njihove odgovore je strnila v svoji nalogi, predstavila pa jih bo tudi v današnji oddaji!
Predstavljamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, občasno pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Predstavljamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, občasno pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Predstavljamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, občasno pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Predstavljamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, občasno pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Predstavljamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, občasno pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Predstavljamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, občasno pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Predstavljamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, občasno pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Predstavljamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, občasno pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Tokrat bomo poslušali posnetek koncerta na katerem so konec maja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopili študenti orgel ljubljanske Akademije za glasbo: Maruša Mavrič, Mjoca Lavrenčič, Teodor Žalik, Dušan Ješelnik in Daniel Šimek. Pripravlja Vesna Istenič.
Predstavljamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, občasno pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Predstavljamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, občasno pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Predstavljamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, občasno pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Predstavljamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, občasno pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Predstavljamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, občasno pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Predstavljamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, občasno pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Predstavljamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, občasno pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Tokrat bomo poslušali posnetek koncerta, ki so ga pripravili tolkalci Akademije za glasbo v okviru akademijskega komornega abonmaja. Delujejo kot Studio za tolkala pod vodstvom Borisa Šurbka in Petre Vidmar, ki sta študente pripravila tudi na marčni nastop v Kazinski dvorani v Ljubljani. Sicer pa že vrsto let v različnih zasedbah nastopajo po vsej Sloveniji in v tujini. So stalnica koncertov v Križankah, Cankarjevem domu, Slovenski filharmoniji, Mestnem muzeju na Magistratu in drugje. Njihov repertoar obsega slovensko in tujo glasbo za tolkala, tako izvirna dela kot tudi priredbe. S svojo energijo in zanosom vedno znova navdušijo. Program, ki ga bomo slišali, je tak: Edward Argenziano: Smrdljive smeti, Maurice Ravel: Alborada del Gracioso, Peter Šavli: Con-tact, Gene Koshinski: As-one, Saul Consentino, Osvald Tarantino: La Depre, Astor Piazzolla (v priredbi Marjana Peternelja): Escualo, Janez Gregorc: Ne!, Emmanuel Sejourne: Departures in Giovanni Sollima: Milenijski hrošč.
Predstavljamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, občasno pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Današnjo oddajo posvečamo saksofonistom, poslušali pa bomo posnetek koncerta iz cikla GM oder Glasbene mladine Slovenije, na katerem so v začetku februarja nastopili člani kvarteta Evterpa (Tadej Piko, Ivan Trajanoski, Ajda Antolovič in Domen Koren). Zasedba deluje na ljubljanski glasbeni akademiji pod mentorstvom Matjaža Drevenška, sestavljajo pa jo sami izvrstni glasbeniki, ki sicer tudi kot solisti posegajo po najvišjih nagradah na državnih in mednarodnih tekmovanjih ter sodelujejo s priznanimi slovenskimi orkestri. S kvartetom redno nastopajo v okviru različnih glasbenih dogodkov, skupaj pa so se udeležili lanskega tekmovanja mladih glasbenikov – TEMSIG, na katerem so dosegli 99 točk in prejeli zlato plaketo.
S koncem avgusta se bo končal cikel stare glasbe v oddaji Nove glasbene generacije, in sicer bo tokrat na vrsti peta izmed oddaj Baročni glasbeni salon, v katerih poslušamo staro glasbo, ki so jo študenti Akademije za glasbo spomladi izvajali na treh koncertih. Koncerti so potekali v okviru koncertne dejavnosti Akademije za glasbo, na njih pa je nastopilo več študentov, ki so združeni v različne komorne zasedbe ali pa kot solisti izvajali glasbo – kot pove že naslov, predvsem iz obdobja baroka.
Neveljaven email naslov