Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
170 epizod
170 epizod
Tomaž Celestina, Jolanda Lebar, Metka Pirc, Matej Hrastar, Jure Čepin in Miranda Bratkič v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti dnevne novice. Zanima jih predvsem, zakaj se nekaj dogaja in kakšen je širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.
Na agenciji za okolje so pred dvevi predstavili pregled podnebnih in hidroloških značilnosti preteklega leta. Leto 2023 je bilo najtoplejše od začetka sistematičnih meritev, torej od sredine 19. stoletja; povprečna temperatura zraka po svetu je znašala skoraj 15 stopinj celzija, rekordno visoke so bile temperature oceanov. Stroka opozarja, da bomo posledice našega neukrepanja na globalni ravni čutili še več generacij, enako pa velja tudi za Slovenijo, kjer se ozračje zaradi geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Kakšna prihodnost nas torej čaka in kakšne prilagoditve na podnebne spremembe so sploh še mogoče? O tem v oddaji Ob osmih klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Čez teden dni, prihodnji četrtek, bomo državljani lahko začeli kupovati državne obveznice. Vpis tako imenovanih ljudskih obveznic bo trajal dva tedna. Kaj prinaša prva izdaja obveznic, kakšna so tveganja, kakšni pričakovani zaslužki? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z upraviteljem finančnih naložb Alešem Lokarjem.
Velik del Nemčije je v zadnjem tednu na cestah. Razkritje novembrskega sestanka skrajnih desničarjev je sprožilo proteste po celi državi, glavna tarča protestnikov pa je vzpenjajoča se stranka Alternativa za Nemčijo, ki je po zadnjih javnomnenjskih raziskavah že na drugem mestu, pred vladajočo SPD. Do sprememb prihaja v celotnem nemškem političnem prostoru, nastajajo nove stranke, ki se odcepljajo od uveljavljenih političnih sil. Kaj to pomeni za Nemčijo in Evropo, sta razmišljala dopisnica iz Berlina Maja Derčar in voditelj Matej Hrastar.
Komisija za preprečevanje korupcije je včeraj sporočila, da bo zaradi tožilske in policijske preiskave, ki imata prednost, začasno prekinila preiskavo predsednika vlade Roberta Goloba zaradi domnevnih pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. So s tem na nek način rešili premiera? Pred nedavnim je namreč razburila predsednica republike Nataša Pirc Musar z izjavo, da bi Golob moral odstopiti, če KPK v tej zadevi ugotovi kršitev integritete. Ali protikorupcijska komisija že želi pasti v nemilost vlade? Slišati je namreč, da se krepijo premisleki o ukinitvi Komisije za preprečevanje korupcije. Z argumentom, da v državah, kjer je korupcije najmanj, takšnega neodvisnega organa nimajo. O vsem tem v oddaji Ob osmih v pogovoru s predsednikom KPK-ja Robertom Šumijem.
Podkasti oziroma digitalne zvočne ali video vsebine, ki se naložijo na uporabnikovo prenosno napravo, niso nič novega, v zadnjem času pa postajajo vse bolj priljubljena platforma političnih akterjev – torej strank ali posameznikov, ki imajo s tem popoln nadzor nad vsebino, ki jo pošiljajo v širšo javnost. Pred dnevi je izšla prva epizoda podkasta predsednice republike Nataše Pirc Musar, njen predhodnik Borut Pahor je s pomočjo pokrovitelja posnel že 14 epizod podkasta, prav danes pa s svojim podkastom začenja tudi aktualna vlada. O podkastih kot sredstvu političnega komuniciranja in o tem, kakšne spremembe takšen trend prinaša v ustaljeno medijsko in novinarsko krajino se je Jure Čepin pogovarjal s kolumnistom in soustanoviteljem prvega političnega podkasta Antišo Korljanom in antropologom Danom Podjedom.
Večina prebivalcev na območjih, ki so jih prizadele uničujoče poplave, zimo preživlja na drugih lokacijah. Eni živijo tako rekoč s kovčkom na vratih, vedno pripravljeni, da ob nevarnosti zbežijo na varno. Drugi so v stanovanjih, ki so jim jih priskrbeli prijatelji, družina ali občina. Čas odkriva vedno nove posledice avgustovske ujme. Kako se bomo spopadli s plazovi in vodotoki? Za izseljene prebivalce pa je najhujša negotovost, da ne vedo, kdaj in kje bo njihov novi dom. Prva nakazila za nove domove naj bi v najbolj optimističnem scenariju prejeli že konec maja. A pred tem je treba opraviti cenitve. Ta teden se je vladna služba za poplave pogovorila z vsemi Korošci, ki bodo morali zapustiti svoj dom, prihodnji teden se odpravljajo še v Zgornjo Savinjsko dolino. Gost tokratne oddaje Ob osmih vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic. Z njim se je pogovarjala Metka Pirc.
Dobili smo novo inženirko leta. To je postala magistrica strojništva, razvojna inženirka za področje ogrevanja, prezračevanja in hlajenja stavb Ljupka Vrteva. Kljub takšnim in podobnim akcijam, ki dobivajo tudi vse več medijske pozornosti, pa je delež raziskovalk in deklet, ki izberejo tehniške in naravoslovne poklice, še vedno nizek. Če so v šolah možnosti enake za vse, kje se zalomi? So razlog za to še vedno stereotipi? Kakšni so pozitivni učinki zmanjšanja razlik? O tem v tokratni oddaji Ob osmih v pogovoru z astrofizičarko doktorico Andrejo Gomboc.
V soboto so na Tajvanu volili predsednika. Kitajska je pred volitvami zagrozila, da gre za izbiro med mirom in vojno. Po tej enačbi so Tajvanci izbrali vojno, Demokratični napredni stranki so namreč podelili tretji zaporedni predsedniški mandat. Tajvan tako ostaja privržen neodvisni drži, kar lahko Kitajsko le razjezi, odnosi med sosedama pa se utegnejo še poslabšati. To pa lahko pomeni dodatno destabilizacijo v mednarodni areni. O ključnih vprašanjih odnosov med Tajvanom in Kitajsko tokrat v oddaji Ob osmih.
Državni zbor bo danes izvolil novo ministrico za kmetijstvo. Vladna ekipa bo tako po treh mesecih spet popolna. Očitno je, da ima predsednik vlade Robert Golob težave z iskanjem kandidatov za ministre. Tudi tokrat je moral iskati med poslanci svoje stranke. Kadrovski bazen, iz katerega lahko črpa, se prazni. Kmetijski resor je velik in ima polno odprtih problemov. Novela zakona o zaščiti živali je v presoji na ustavnem sodišču, prav tako novela zakona o kmetijsko gozdarski zbornici. Bo nova ministrica Mateja Čalušić, ki je še pred imenovanjem dvignila veliko prahu z napačnim uradnim navajanjem svoje izobrazbe, kos razmeram v kmetijskem resorju? Tudi Slovenijo čaka nemški scenarij. Se bodo kmetje namesto na polja spet odpravili na ceste? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.
Pred natanko tednom dni so se zaradi začetka prenove avtobusne in železniške postaje v Ljubljani na Dunajski cesti v Ljubljani začela obsežnejša dela, ki bodo po napovedih več kot dve leti močno vplivala na prometne tokove v prestolnici. V drugi fazi prenove, ki bo trajala do 21. februarja, sta odprta dva vozna pasova v obe smeri, avtobusi pa vozijo po običajnih trasah. Iskanje alternativnih, bolj prevoznih poti pomeni nastanek zastojev tudi na mestih, kjer jih doslej nismo bili vajeni, kar pa je bilo v preteklih sedmih dneh vendarle bolj izjema kot pravilo. Podrobneje pa v oddaji Ob osmih.
V nedeljo so minili trije meseci od napada islamskega gibanja Hamas na Izrael, v katerem so teroristi pobili 1200 ljudi in zajeli približno 250 talcev. Takoj za tem se je začel odgovor Izraela, ki je po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje v treh mesecih obstreljevanj in nato vojaških operacij zahteval več kot 23 000 žrtev in skoraj 60 000 ranjenih. Poleg tega je velika večina Palestincev v Gazi ostala brez doma. Izrael poskuša uničiti Hamas, pri tem pa posluša kritike, da mu je vseeno za življenja palestinskih civilistov in celo obtožbe o genocidu. Tudi o tem, kako vojno spremlja izraelska družba, v oddaji Ob osmih.
Skoraj polovica Slovenije leži na kraškem ozemlju, število odkritih jam se iz leta v leto povečuje. A tudi nesreče beležijo vsako leto. Najpogosteje se zgodijo zaradi presenečenj, ki jih je kraški svet poln. Za majhno luknjo na površini se lahko skriva večstometrski kraški rov, ki nepoznavalce preseneti. A laikom je dovoljen vstop samo v turistične jame. Teh je v Sloveniji 26. Slovenske jame so zanimive za obiskovalce in raziskovalce, jamarstvo pa velja za naporno aktivnost, predvsem zaradi težko dostopnega terena. Zakaj sta se dva vodnika in tričlanska družina kljub dežju odpravila v Križno jamo? Kaj to pomeni za obisk slovenskih turističnih jam, kako varen je ta turizem v prihodnje in kako lahko takšne nesreče preprečimo? Voditeljica oddaje Ob osmih Metka Pirc se bo o tem pogovarjala s predsednikom Jamarske zveze Slovenije Igorjem Benkom.
Bremena aktualnega trenutka postanejo lažja, če jih znamo vključiti v humor. Še posebej v tistega najbolj žlahtnega, kar naj bi veljalo za satiro. V celjski regiji satiro sistematično gojijo že več kot pol stoletja. Pred izurjenim peresom celjskih novinarjev ni varen nihče. Voditeljica oddaje Metka Pirc je z nekdanjim novinarjem Dela Branetom Pianom pogledala na leto, ki se je pravkar izteklo s humorne plati. V tokratni epizodi boste izvedeli, da so najbolj zabavne reči nastajale kar v spalnici enega od novinarjev, saj je bilo tam največ prostora. Celjski aktiv društva novinarjev pa je za delo v satiričnem časopisu Pipec pred nedavnim prejel tudi nagrado Društva novinarjev Slovenije.
Na sodiščih bodo dopoldne sodniki prekinili obravnave in se zbrali na protestnih zborih, ker vlada ni uresničila odločbe ustavnega sodišča glede njihovih plač. Te so v primerjavi s plačami funkcionarjev izvršilne in zakonodajne oblasti prenizke. Zakaj je tako pomembna tudi materialna neodvisnost sodnikov? Kaj vlada sporoča z neuresničenjem odločbe ustavnega sodišča? Bodo sodniki tudi stavkali? O vsem tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih s častno predsednico svetovnega združenja sodnikov, upokojeno sodnico Majo Tratnik.
S 1. januarjem je Slovenija drugič v svoji zgodovini zasedla mesto nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov in tako prisedla k mizi, za katero so zbrane največje svetovne velesile. Prihodnji dve leti bo imela naša diplomacija priložnosti sooblikovati svetovno politiko in to prav v času, ki je poln izzivov in nasprotovanj. O slovenskih izhodiščih, vlogi naše države v svetovni diplomaciji in ciljih slovenskega članstva se je Matej Hrastar pred dnevi pogovarjal s slovenskim predstavnikom v Varnostnem svetu Samuelom Žbogarjem.
Drugi dan novega leta je že čas, ko lahko pogled bolj realno usmerimo v novo leto. Novoletne zaobljube imajo slab prizvok, saj so pogosto nerealne in že na začetku obsojene na neuspeh. A vendarle obstajajo ljudje, ki jim je uspelo. Kakšen je recept za uspeh? Nov velik izziv je v letu 2024 tudi pred gostjo tokratne oddaje Ob osmih. Ultratrailašica Barbara Jolič nam bo med drugim zaupala od kod črpa motivacijo za nepredstavljive napore, ki jih za mnoge predstavljajo ultramaratonske preizkušnje. Naj bo navdih tudi za uresničevanje zaobljub na drugih področjih.
Potem ko smo v minulih dneh v oddaji Ob osmih lahko slišali strnjen pregled leta, ki se izteka, z vidika notranje in zunanje politike, gospodarstva ter kulture, je danes na vrsti še šport. "Sneta ketna" Primoža Rogliča na Višarjah, evropski bron odbojkarjev, zlata medalja za Timija Zajca na svetovnem prvenstvu pred domačimi navijači, gol Benjamina Verbiča v Stožicah za prvo uvrstitev nogometašev na veliko tekmovanje po 14-ih letih - to je le nekaj športnih vrhuncev leta 2023, ki so se nam vtisnili v spomin in dajejo spodbudo tudi za olimpijsko leto, ki je pred nami. Jure Čepin se je pogovarjal z Boštjanom Reberšakom.
Ob osmih se tokrat podajamo v kulturne loge. Leto 2023 je gotovo zaznamovalo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Vendarle se je začela graditev Drame, slišali smo nove obljube o NUK2. Kaj pa tista prava kultura, ki jo vzamemo v roke, ki nas bogati s harmonijami, slikami in sporočili? Svoj pogled na kulturo v letu, ki se izteka, nam je zaupala direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski.
Za slovenskim gospodarstvom je leto pretresov. Močno so poslovanje v energetsko intenzivnih panogah zaznamovale visoke cene energentov, na dveh tretjinah Slovenije pa poplave. Tokratno oddajo Ob osmih smo posneli na terenu, v regiji, ki so jo močno zaznamovale poplave, hkrati pa od tam prihajajo največji slovenski izvozniki. Koroška je tudi dežela, ki jo pesti odhajanje mladih in kadrov na sploh, najprej čez mejo. Voditeljica oddaje Metka Pirc je pred mikrofon povabila Boštjana Paradiža, direktorja podjetja Vabo, ki upravlja z največjim koroškim smučiščem Kope. Hkrati je predsednik regionalne koroške gospodarske zbornice.
V preteklem letu smo na seznam večjih oboroženih konfliktov našega časa dodali vojno med Izraelom in skrajnim gibanjem Hamas. Dogajanje na Bližnjem vzhodu je zasenčilo vse ostale dogodke, tudi vojno v Ukrajini. Omenimo še, da je zveza NATO letos dobila novo članico, Finsko, Slovenija pa bo naslednji dve leti zasedala mesto nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov. V kakšnem svetu živimo in kaj nas čaka v prihodnje sta v pregledu svetovnega dogajanja leta 2023 razmišljala Matej Hrastar in nekdanji diplomat ter publicist Mirko Cigler.
Neveljaven email naslov