Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

UK Radio Player

04.04.2012


UK Radio Player je enotna spletna rešitev za več kot 300 radijskih postaj v Veliki Britaniji. Snovalci enotnega radijskega predvajalnika so imeli v mislih  vmesnik, ki bi radijsko izkušnjo na spletu čim bolj poenostavil.

Na spletu je dostopnih več kot 10.000 radijskih postaj, a to je pravzaprav začetek težav. Ker radijske postaje uporabljajo lastne rešitve, je konsistentna in uporabniku prijazna izkušnja praktično nemogoča. Težavo rešuje prav Radio Player.

Britanski komercialni in javni radio sta se dogovorila o skupnem spletnem predvajalniku, ki ga bodo uporabljali vsi. Gre za posledico strateške odločitve, da je v korist rasti radijskega trga smiselno poenotiti tehnoloijo in tekmovati z vsebino. Leto po zagonu je gost direktor RadioPlayerja Michael Hill.

Osnovna zamisel RadioPlayer-ja je narediti spletni radio tako seksi kot Googlovo iskanje. To je kratek opis storitve, nam jo lahko še bolj podrobno opišete?

Niti ni toliko seksi kot enostavno. To je pomembna razlika. Ugotovili smo, da je veliko Britancev zmedenih glede radia na računalniku. Na spletnih straneh lahko poslušate deset tisoče postaj z vsega sveta, a to je težava. Iskanje ni enostavno. Le s težavo najdejo lokalno postajo, ki jo poznajo. Odlično pri radiu je, da ga vklopiš, zavrtiš gumb ali izbereš nastavljeno frekvenco in tvoja najljubša postaja je tam. Odločili smo se, da bi del te preprostosti prenesli na računalnik.

Radio Player omogoča iskanje – kako učinkovito je?

Zgradili smo lastni iskalnik, saj za radio ni bilo nobene dobre rešitve. Tudi Google pri iskanju radijskih vsebin sploh ne deluje. Začeli smo iz nič in zgradili iskalnik, ki upošteva tri stvari: vsebinsko ustreznost, ki prepoznava iskalne besede in temelji na ujemanju ključnih besed, naslednji kriterij pa je lokacija. Vemo, kje računalnik je in ker je lokacija za radio zelo pomembna, uporabniku prikažemo vsebine radiev v okolici. Tretja pomembna stvar pri radiu pa je živost, zato prikazujemo rezultate, ki jih predvajajo tisti hip, vsebine, ki sledijo v naslednjih desetih minutah ali tiste, ki so jih pravkar začeli predvajati. Algoritem je precej drugačen od Googlovega in je, tako menimo, pravi za radio.

Ali so vse radijske postaje, v predvajalniku jih je dostopnih več kot 300, sposobne pošiljati vse metapodatke o vsebinah. Za BBC je to najbrž enostavno, kaj pa za lokalne in majhne postaje, ki te tehnologije morda nimajo?

UK Radioplayer is at Radiodays Europe, marking our first birthday with a couple of announcements. Details in the session at 1515 #rde12

— Michael Hill (@RadioMikeHill) March 15, 2012

Da. Ko se pridružite Radio Playerju, tudi če ste majhna postaja, pomagamo, imamo samopostrežno spletno stran, kamor vnesete podatke o radiu, kot je na primer lokacija, žanr, ime, logotip in tako imajo vse postaje, tudi najmanjše, dobre določene osnovne metapodatke. Poleg tega nam mnogo postaj pošilja tudi podatke o programu, torej kaj trenutno predvajajo, za povrh pa dobivamo tudi podatke o predvajani glasbi. To utegne biti težavno za manjše radijske postaje, zato skušamo vsem pomagati po najboljših močeh. Postaja lahko to sporoča tudi v zapisu rss, kakor to počnejo za podcaste v iTunes, in te nato vnesemo v iskalno bazo. Ti podatki pridejo prav pri iskanju radia na zahtevo: ko uporabnik vnese iskalno besedo in klikne na rezultat, to zažene konzolo izbrane postaje in izbrano oddajo. Majhnim postajam je tako na voljo enostavna rešitev, podobna BBC-jevemu iPlayerju, to pa je domišljena tehnološka rešitev za poslušanje radia na zahtevo za zadnjih sedem dni. Majhne postaje lahko uporabljajo podobno rešitev z rss viri.

Omenili ste radio na zahtevo. Kakšen je delež poslušanja radia za nazaj v Veliki Britaniji?

Še vedno je zelo nizek. Celo na BBC-ju, ki ima na stotine, tisoče oddaj, radio v živo še vedno predstavlja okoli 80 odstotkov poslušanja. Radio je živ medij in tega ne smemo pozabiti. Karkoli si domislimo za radio, mora biti optimizirano za poslušanje v živo. Je pa radio na zahtevo priložnost, da radio raste, da ga naredimo bolj enostavnega in da še podaljšamo čas poslušanja. Te možnosti moramo poenostaviti. Uporabnike smo zmedli z besedami, kot so podcast, radio na zahtevo, avdio arhiv. Obstaja veliko načinov za ponovno poslušanje oddaj in večina jih je zapletenih. Radio player to skuša poenostaviti.

Strategi omenjajo, da bi morala komercialni in javni radio sodelovati, sploh, če je cilj skupen in je to dobro za rast radijskega trga. Se z RadioPlayerjem v Veliki Britaniji to dejansko dogaja?

Da, ko smo pred letom začeli, smo predvideli 3 do 4 milijone uporabnikov mesečno. To smo sklepali po podatkih, ki smo jih imeli o spletnih poslušalcih. En mesec po zagonu smo izmerili 5,7 milijonov poslušalcev, ob naslednji meritvi 6,7 milijona, zdaj pa imamo 7,1 milijona poslušalcev mesečno. Zagotovo smo bazo uporabnikov spletnega radia povečali, še bolj pomembno pa je to, da ti uporabniki zdaj poslušajo radio dlje časa. Tudi če poslušalec ne uporablja iskalnika ali ne določi najljubše postaje in ne izkoristi vseh možnosti, ki jih radioplayer ponuja, tudi če samo pride na stran radijske postaje in klikne poslušaj, je izkušnja konsistentna in zanesljiva. To pomeni, da se pogosteje vrača in posluša dlje časa.

Kaj pa UK RadioPlayer zunaj Velike Britanije?

Ena izmed presenetljivih stvari je zanimanje zanj in to s celega sveta, kar me je presenetilo. Po enem letu smo razvili model, ki ga lahko ponudimo drugim državam, če to želijo. Začeli smo pogajanja o licenčninah v več državah po svetu, nekaj več kot deset jih je, ki se pogovarjajo z nami, in pri ponudbi smo fleksibilni. Ponekod bi radi uporabljali le iskalnik ali delčke predvajalnika, drugo razvijajo sami; nekateri želijo celotno rešitev, ki jo lahko mi tudi upravljamo – možnosti so odprte. A v državi morajo radijske postaje vsaj delno sodelovati, da bi lahko takšno rešitev sploh predstavili. Če sodelovanja ni, če postaje ne znajo sesti za isto mizo, je rešitev, kot je RadioPlayer, zelo težko vpeljati.

Nam lahko poveste, kje se to že dogaja. Kje bo Radio Player še na voljo?

Lahko vam povem le, da smo končno podpisali pogodbo z Rusijo. Gre za velik in kompleksen trg, a so za isto mizo. Ruska akademija za radio je vplivna organizacija, ki za radio sprejema prave tehnološke odločitve. Mi predlagamo, vi pa se strinjajte glede tehnologije in tekmujte z vsebino. Tako bodo stroški digitalne distribucije nizki, ohranili pa boste tekmovalnost. Rusija je to prepoznala in želim si, da bi vam lahko naštel še vse druge države, s katerimi se dogovarjamo.


Odbita do bita

468 epizod


Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.

UK Radio Player

04.04.2012


UK Radio Player je enotna spletna rešitev za več kot 300 radijskih postaj v Veliki Britaniji. Snovalci enotnega radijskega predvajalnika so imeli v mislih  vmesnik, ki bi radijsko izkušnjo na spletu čim bolj poenostavil.

Na spletu je dostopnih več kot 10.000 radijskih postaj, a to je pravzaprav začetek težav. Ker radijske postaje uporabljajo lastne rešitve, je konsistentna in uporabniku prijazna izkušnja praktično nemogoča. Težavo rešuje prav Radio Player.

Britanski komercialni in javni radio sta se dogovorila o skupnem spletnem predvajalniku, ki ga bodo uporabljali vsi. Gre za posledico strateške odločitve, da je v korist rasti radijskega trga smiselno poenotiti tehnoloijo in tekmovati z vsebino. Leto po zagonu je gost direktor RadioPlayerja Michael Hill.

Osnovna zamisel RadioPlayer-ja je narediti spletni radio tako seksi kot Googlovo iskanje. To je kratek opis storitve, nam jo lahko še bolj podrobno opišete?

Niti ni toliko seksi kot enostavno. To je pomembna razlika. Ugotovili smo, da je veliko Britancev zmedenih glede radia na računalniku. Na spletnih straneh lahko poslušate deset tisoče postaj z vsega sveta, a to je težava. Iskanje ni enostavno. Le s težavo najdejo lokalno postajo, ki jo poznajo. Odlično pri radiu je, da ga vklopiš, zavrtiš gumb ali izbereš nastavljeno frekvenco in tvoja najljubša postaja je tam. Odločili smo se, da bi del te preprostosti prenesli na računalnik.

Radio Player omogoča iskanje – kako učinkovito je?

Zgradili smo lastni iskalnik, saj za radio ni bilo nobene dobre rešitve. Tudi Google pri iskanju radijskih vsebin sploh ne deluje. Začeli smo iz nič in zgradili iskalnik, ki upošteva tri stvari: vsebinsko ustreznost, ki prepoznava iskalne besede in temelji na ujemanju ključnih besed, naslednji kriterij pa je lokacija. Vemo, kje računalnik je in ker je lokacija za radio zelo pomembna, uporabniku prikažemo vsebine radiev v okolici. Tretja pomembna stvar pri radiu pa je živost, zato prikazujemo rezultate, ki jih predvajajo tisti hip, vsebine, ki sledijo v naslednjih desetih minutah ali tiste, ki so jih pravkar začeli predvajati. Algoritem je precej drugačen od Googlovega in je, tako menimo, pravi za radio.

Ali so vse radijske postaje, v predvajalniku jih je dostopnih več kot 300, sposobne pošiljati vse metapodatke o vsebinah. Za BBC je to najbrž enostavno, kaj pa za lokalne in majhne postaje, ki te tehnologije morda nimajo?

UK Radioplayer is at Radiodays Europe, marking our first birthday with a couple of announcements. Details in the session at 1515 #rde12

— Michael Hill (@RadioMikeHill) March 15, 2012

Da. Ko se pridružite Radio Playerju, tudi če ste majhna postaja, pomagamo, imamo samopostrežno spletno stran, kamor vnesete podatke o radiu, kot je na primer lokacija, žanr, ime, logotip in tako imajo vse postaje, tudi najmanjše, dobre določene osnovne metapodatke. Poleg tega nam mnogo postaj pošilja tudi podatke o programu, torej kaj trenutno predvajajo, za povrh pa dobivamo tudi podatke o predvajani glasbi. To utegne biti težavno za manjše radijske postaje, zato skušamo vsem pomagati po najboljših močeh. Postaja lahko to sporoča tudi v zapisu rss, kakor to počnejo za podcaste v iTunes, in te nato vnesemo v iskalno bazo. Ti podatki pridejo prav pri iskanju radia na zahtevo: ko uporabnik vnese iskalno besedo in klikne na rezultat, to zažene konzolo izbrane postaje in izbrano oddajo. Majhnim postajam je tako na voljo enostavna rešitev, podobna BBC-jevemu iPlayerju, to pa je domišljena tehnološka rešitev za poslušanje radia na zahtevo za zadnjih sedem dni. Majhne postaje lahko uporabljajo podobno rešitev z rss viri.

Omenili ste radio na zahtevo. Kakšen je delež poslušanja radia za nazaj v Veliki Britaniji?

Še vedno je zelo nizek. Celo na BBC-ju, ki ima na stotine, tisoče oddaj, radio v živo še vedno predstavlja okoli 80 odstotkov poslušanja. Radio je živ medij in tega ne smemo pozabiti. Karkoli si domislimo za radio, mora biti optimizirano za poslušanje v živo. Je pa radio na zahtevo priložnost, da radio raste, da ga naredimo bolj enostavnega in da še podaljšamo čas poslušanja. Te možnosti moramo poenostaviti. Uporabnike smo zmedli z besedami, kot so podcast, radio na zahtevo, avdio arhiv. Obstaja veliko načinov za ponovno poslušanje oddaj in večina jih je zapletenih. Radio player to skuša poenostaviti.

Strategi omenjajo, da bi morala komercialni in javni radio sodelovati, sploh, če je cilj skupen in je to dobro za rast radijskega trga. Se z RadioPlayerjem v Veliki Britaniji to dejansko dogaja?

Da, ko smo pred letom začeli, smo predvideli 3 do 4 milijone uporabnikov mesečno. To smo sklepali po podatkih, ki smo jih imeli o spletnih poslušalcih. En mesec po zagonu smo izmerili 5,7 milijonov poslušalcev, ob naslednji meritvi 6,7 milijona, zdaj pa imamo 7,1 milijona poslušalcev mesečno. Zagotovo smo bazo uporabnikov spletnega radia povečali, še bolj pomembno pa je to, da ti uporabniki zdaj poslušajo radio dlje časa. Tudi če poslušalec ne uporablja iskalnika ali ne določi najljubše postaje in ne izkoristi vseh možnosti, ki jih radioplayer ponuja, tudi če samo pride na stran radijske postaje in klikne poslušaj, je izkušnja konsistentna in zanesljiva. To pomeni, da se pogosteje vrača in posluša dlje časa.

Kaj pa UK RadioPlayer zunaj Velike Britanije?

Ena izmed presenetljivih stvari je zanimanje zanj in to s celega sveta, kar me je presenetilo. Po enem letu smo razvili model, ki ga lahko ponudimo drugim državam, če to želijo. Začeli smo pogajanja o licenčninah v več državah po svetu, nekaj več kot deset jih je, ki se pogovarjajo z nami, in pri ponudbi smo fleksibilni. Ponekod bi radi uporabljali le iskalnik ali delčke predvajalnika, drugo razvijajo sami; nekateri želijo celotno rešitev, ki jo lahko mi tudi upravljamo – možnosti so odprte. A v državi morajo radijske postaje vsaj delno sodelovati, da bi lahko takšno rešitev sploh predstavili. Če sodelovanja ni, če postaje ne znajo sesti za isto mizo, je rešitev, kot je RadioPlayer, zelo težko vpeljati.

Nam lahko poveste, kje se to že dogaja. Kje bo Radio Player še na voljo?

Lahko vam povem le, da smo končno podpisali pogodbo z Rusijo. Gre za velik in kompleksen trg, a so za isto mizo. Ruska akademija za radio je vplivna organizacija, ki za radio sprejema prave tehnološke odločitve. Mi predlagamo, vi pa se strinjajte glede tehnologije in tekmujte z vsebino. Tako bodo stroški digitalne distribucije nizki, ohranili pa boste tekmovalnost. Rusija je to prepoznala in želim si, da bi vam lahko naštel še vse druge države, s katerimi se dogovarjamo.


03.01.2024

Nov podkast Tehnična podpora

Povezava na nov podkast:


14.11.2023

Matej, Maruša in Anže o temah, ki so jih izbrali poslušalci

Slike, videe in besedila že prepričljivo generira umetna inteligenca. Kako in komu še zaupati? Katera orodja umetne inteligence vendarle prinašajo lažji študij ali delo v pisarni? Natanko eno leto po prvih omembah ChatGPT-ja se predvsem sprašujemo o možnostih uporabe in zlorabe. So ruske tehnologije nevarne? So telefoni na preklop modni trend ali korak v novo smer?


25.10.2023

Dr. Jana Javornik o robotizaciji delovnih procesov

Digitalizacija, avtomatizacija in robotizacija. Procesi, ki so vsakdan tudi v svetu delovnih procesov. Sta zato strah in dvom upravičena? Bodo roboti ljudem res prevzeli delovna mesta?


18.10.2023

Avdiofestival: Lovim ravnotežje + Atmosferci + Odbita do bita

Podjetniški podkast, ki odpira prostor iskrenim in raznolikim pogovorom. Zgodbe ovinkov in zavor treh avtomobilskih sanjačev. Sodobne tehnologije kritično umeščene v naš prostor in čas. Lovim ravnotežje, Atmosferci in Odbita do bita. Skupna točka treh uspešnih podkastov: zvesti poslušalci. Kako in zakaj jim uspeva? Kdo je zgradil najboljšo skupnost? Epizoda je bila posneta pred publiko na Avdifestivalu 2023 (9. oktobra v Cukrarni v Ljubljani)


11.10.2023

Filip Dobranić o prihodnosti korporativnih omrežij

Twitter je postal X. Podjetje Meta odgovarja z alternativo, aplikacijo Threads, ki v Evropski uniji (še) ni dovoljena. Facebook in Instagram se poigravata z mislijo o plačljivih naročninah za uporabnike … V kakšni formi so korporativna omrežja v letu 2023?


04.10.2023

dr. David Jelenc o pametnih napravah za bolj varen in udoben dom

Pametni dom po definiciji sestavljajo naprave, ki so povezljive in jih lahko upravljamo na daljavo. Kamere, pametni zvonci, kosilnice in hladilniki. Zdi se, da je pamet vgrajena že v vsako napravo, ki pa ni nujno uporabna ali varna za uporabo. Kako povezati naprave, na kaj paziti in kateremu proizvajalcu zaupati?


27.09.2023

Aljaž Potočnik o zelenem zavajanju tehnoloških podjetij, zamenljivosti in popravljivosti naprav

Na predstavitvah novih telefonov in drugih pametnih naprav to jesen so v ospredju skrb za okolje in težnje po ogljični nevtralnosti. Zelena je nujna, ampak tehnološka podjetja imajo še vedno veliko črnih pik. Je lahko izdelava pametne ure res ogljično popolnoma nevtralna? Je nevarni kobalt res material, ki se reciklira? Je poenoten USB C-polnilnik boljša, zelena rešitev?


18.09.2023

Pika Šarf o aktu o umetni inteligenci in videonadzoru zaradi olimpijskih iger

Uveljavitev in uporaba pametnega videonadzora sta se še pred kratkim zdeli rezervirani samo za Kitajsko, ki si varstvo osebnih podatkov in človekove pravice razlaga drugače kot Evropska unija. Zdaj videonadzor, ki deluje ob pomoči umetne inteligence, (začasno?) uvaja tudi Francija. Zagovorniki pravijo, da je nujen zaradi varnosti tako množičnih prireditev, kot so olimpijske igre, nasprotniki pa so ostri, saj nekaj, kar krši človekove pravice, ne sodi v središče Evrope.


12.09.2023

dr. Emilija Stojmenova Duh o enotnosti sistemov in varstvu (državnih) podatkov

Odbita do bita v osmo sezono podkasta o sodobnih tehnologijah vstopa z intervjujem z ministrico za digitalno preobrazbo Republike Slovenije. Digitalizacijo Slovenije že vsaj desetletje obljublja vsaka vlada, se pa prebivalci Slovenije še ne moremo strinjati, da živimo v digitalni državi ali družbi. Zakaj kljub številnim primerom dobrih praks nimamo enotnih informacijskih sistemov za uporabo javnih storitev, po kom se zgledovati, zakaj plastične kartice premagajo pametni telefon in kako kljub vsesplošnemu dvomu in strahu pred spremembami dvigniti digitalno pismenost?


21.06.2023

Maruša in Anže odgovarjata na vprašanja odbitih poslušalcev

Besedo v zadnji epizodi sedme sezone imajo odbiti poslušalci.


14.06.2023

Isobel Cockerell o medijih in družbenih medijih

Za Odbito do bita Isobel Cockerell razmišlja o pomenu novinarstva v času vseprisotnih spletnih mnenj in o spletnih družbenih medijih, ki odlično uspevajo kljub težavam in škandalom, ki jim ni videti konca.


01.06.2023

Urša Perčič o domači in tuji cosplay sceni

Cosplay je lahko le prostočasna dejavnost, subkultura, umetnost ali del resne in dobičkonosne industrije. Ljubitelji cosplaya se družijo na tekmovanjih in konvencijah, oblečeni v like iz sveta znanstvenofantastičnih serij, filmov in videoiger.


18.05.2023

Živa Ahac o spletnem nasilju in komunikaciji z mladimi

Nasilje na spletu je postalo med odraslimi in tudi mladimi nekaj običajnega, nepomembnega, razumljeno je kot šala. Nasilje na spletu pa ima lahko tudi posledice v resničnem življenju.


11.05.2023

Ana Jurc o stavki scenaristov in aktualnih televizijskih serijah

Zabavna industrija ima več milijonov uporabnikov po vsem svetu, velike količine denarja, a tudi številne težave. Kako stavka scenaristov v Združenih državah Amerike vpliva na televizijske serije in šove, ki jih tako radi gledamo?


04.05.2023

Robert Petan o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco in viralnih videospotih

Kaj umetna inteligenca prinaša v sicer tradicionalno umetnost, ki velja za kreativno in unikatno?


17.04.2023

Blaž Šter o aplikacijah za vreme in domačih vremenskih postajah

Aplikacije za vreme so med najbolj priljubljenimi na naših telefonih. Uporabljamo privzete in naložene, tudi plačljive. Nekatere veljajo za boljše, druge za slabše. Zakaj? In kako prepoznati aplikacijo, ki bo natančno napovedala vreme?


13.04.2023

Rok Gumzej o igričarski pismenosti in igrah, ki pomagajo premagovati stiske

Slovenci v igričarski pismenosti ne izstopamo v primerjavi z drugimi državami. Razumevanje in zanimanje se povečujeta, so pa javne in medijske debate pogosto povezane le z negativnimi učinki igranja iger, zasvojenostjo in predsodki. V Odbiti do bita zato tokrat igre, ki lahko imajo pozitivne učinke. Igre, ki pomagajo premagovati krizo, strah, misel na samomor ali alkoholizem.


06.04.2023

Aljaž Potočnik o (ne)uporabnosti umetne inteligence in fotografijah Lune

Kako (ne)uporaben je najbolj zloglasen robot na svetu? Zaradi ChatGPT-ja strokovnjaki celo predlagajo ustavitev razvoja umetne inteligence, Italija pa se je kot prva zahodna država odločila za prepoved uporabe ChatGPT-ja.


30.03.2023

Tik Tok 3: Katja Koren Ošljak o mladih

Tik Tok je izjemno priljubljen tudi med mladimi v Sloveniji, čeprav z vsebinami, algoritmi in zbiranjem podatkov ne prispeva k temu, da bi bil drugačen ali boljši od drugih velikih igralcev na trgu.


15.03.2023

Tik Tok 2: Nejc Slukan o dezinformacijah

Miniserija raziskuje Tik Tok, ki je hkrati najbolj priljubljeno in osovraženo družabno omrežje na svetu. Dezinformacije so v zadnjih letih velika in pomembna tema. Nekaj, kar je včasih sodilo za šank, se danes v obsežnejših oblikah pojavlja v spletnih objavah in komentarjih. Je Tik Tok zaradi ohlapne regulacije in algoritma, ki daje pomembnost tudi uporabnikom z manj sledilci, privlačnejši za dezinformacije?


Stran 1 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov