Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nizozemec Kees Immink Schouchamer je bil eden od pionirjev, ki so v 70. letih prejšnjega stoletja pri Philipsu razvili nov kodirni sistem zvoka. Pod njegovimi prsti je nastal kompaktni disk ali, krajše, CD, s čimer se je končala doba vinilk, rodila pa se je digitalna doba zvoka. Nenavadni mali svetlikajoči se okrogli ploščici so številni sprva izrazito nasprotovali, v nekaj desetletjih pa je postala tako rekoč nepogrešljivi medij za zapis zvoka in drugih podatkov.
Sredi sedemdesetih let se jim še sanjalo ni, da bo njihov izum v prihodnosti tako popularen
Nizozemec Kees Immink Schouchamer je bil eden od pionirjev, ki so v 70. letih prejšnjega stoletja pri Philipsu razvili nov kodirni sistem zvoka. Pod njegovimi prsti je nastal kompaktni disk ali krajše CD, s čimer se je končala doba vinilnih plošč, rodila pa se je digitalna doba zvoka. Nenavadni svetlikajoči se okrogli ploščici so številni sprva močno nasprotovali, v nekaj desetletjih pa je postala tako rekoč nepogrešljiv medij za zapis zvoka in drugih podatkov.
“Vse tiste rešitve, ki so bile tedaj na voljo, mi niso bile všeč. Na neki način me je v izum nečesa novega pognala grenkoba nad dotedanjimi, ne prav posrečenimi tehnološkimi rešitvami. In očitno se je obrestovalo.”
Digitalna revolucija zvoka se je sredi 70. let prejšnjega stoletja začela že na Japonskem in v Združenih državah Amerike, od koder so prihajala poročila o prvih digitalnih posnetkih z računalnikom, razlaga. To jih je spodbudilo, da so začeli raziskovati, kako iz analognega preiti na digitalni zapis zvoka. Od čisto prvih poskusov do leta 1982 je minilo približno sedem let.
“Sredi sedemdesetih let se nam še sanjalo ni, da bo naš izum v prihodnosti tako priljubljen. Preprosto smo le iskali novo rešitev, razpravljali na kavah, tudi na kolesu na poti v službo, če je bilo treba, preprosto smo le opravljali svoje delo.”
Novi avdiosistemi uporabljajo različne druge pomnilniške medije, ki omogočajo shranjevanje kompresiranih podatkov. Da CD-ji počasi zamirajo in da se podatki vse bolj skladiščijo na drugačne enote, kažejo tudi naši prenosni računalniki. Na novih že ni več CD- in DVD-enot. Kako izumitelj CD-jev doživlja to?
“Tako je pač življenje. Poglejte na primer kaseto, obdržala se je od sredine 60. do 80., ponekod do 90. let, živela je torej nekaj več kot 20 let, življenjska doba CD-jev pa je danes že skoraj 40 let, napovedujem jim jih vsaj še deset. CD-ji se še vedno bolje obnesejo kot darilo v primerjavi z brezosebnim vavčerjem do neke spletne zaloge. Se vam ne zdi?”
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Nizozemec Kees Immink Schouchamer je bil eden od pionirjev, ki so v 70. letih prejšnjega stoletja pri Philipsu razvili nov kodirni sistem zvoka. Pod njegovimi prsti je nastal kompaktni disk ali, krajše, CD, s čimer se je končala doba vinilk, rodila pa se je digitalna doba zvoka. Nenavadni mali svetlikajoči se okrogli ploščici so številni sprva izrazito nasprotovali, v nekaj desetletjih pa je postala tako rekoč nepogrešljivi medij za zapis zvoka in drugih podatkov.
Sredi sedemdesetih let se jim še sanjalo ni, da bo njihov izum v prihodnosti tako popularen
Nizozemec Kees Immink Schouchamer je bil eden od pionirjev, ki so v 70. letih prejšnjega stoletja pri Philipsu razvili nov kodirni sistem zvoka. Pod njegovimi prsti je nastal kompaktni disk ali krajše CD, s čimer se je končala doba vinilnih plošč, rodila pa se je digitalna doba zvoka. Nenavadni svetlikajoči se okrogli ploščici so številni sprva močno nasprotovali, v nekaj desetletjih pa je postala tako rekoč nepogrešljiv medij za zapis zvoka in drugih podatkov.
“Vse tiste rešitve, ki so bile tedaj na voljo, mi niso bile všeč. Na neki način me je v izum nečesa novega pognala grenkoba nad dotedanjimi, ne prav posrečenimi tehnološkimi rešitvami. In očitno se je obrestovalo.”
Digitalna revolucija zvoka se je sredi 70. let prejšnjega stoletja začela že na Japonskem in v Združenih državah Amerike, od koder so prihajala poročila o prvih digitalnih posnetkih z računalnikom, razlaga. To jih je spodbudilo, da so začeli raziskovati, kako iz analognega preiti na digitalni zapis zvoka. Od čisto prvih poskusov do leta 1982 je minilo približno sedem let.
“Sredi sedemdesetih let se nam še sanjalo ni, da bo naš izum v prihodnosti tako priljubljen. Preprosto smo le iskali novo rešitev, razpravljali na kavah, tudi na kolesu na poti v službo, če je bilo treba, preprosto smo le opravljali svoje delo.”
Novi avdiosistemi uporabljajo različne druge pomnilniške medije, ki omogočajo shranjevanje kompresiranih podatkov. Da CD-ji počasi zamirajo in da se podatki vse bolj skladiščijo na drugačne enote, kažejo tudi naši prenosni računalniki. Na novih že ni več CD- in DVD-enot. Kako izumitelj CD-jev doživlja to?
“Tako je pač življenje. Poglejte na primer kaseto, obdržala se je od sredine 60. do 80., ponekod do 90. let, živela je torej nekaj več kot 20 let, življenjska doba CD-jev pa je danes že skoraj 40 let, napovedujem jim jih vsaj še deset. CD-ji se še vedno bolje obnesejo kot darilo v primerjavi z brezosebnim vavčerjem do neke spletne zaloge. Se vam ne zdi?”
Jonas Žnidaršič o tiskanju 3D-mask, ranljivosti tehnoloških rešitev za videosestanke in Twitterju, ki daje občutek, da promovira le še politične stranke.
Maruša, Anže in Gorazd Božič (SI CERT) o spletni varnosti pri delu od doma in nadzoru v času koronavirusa.
Ob novici, da sta Netflix in Youtube v Evropi znižala privzeto ločljivost pretočnih vsebin in ker polovica sveta dela od doma, se sprašujemo kako obremenjen je internet. V debati z Marušo in Anžetom sodeluje novinar Matjaž Ropret, urednik portala Tehnozvezdje.
Koliko naših podatkov podjetja zahtevajo za delovanje aplikacij? Maruša, Anže in dr. David Jelenc z odbitimi poslušalci prebirajo drobni tisk mobilnih operacijskih sistemov
Maruša, Anže in Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Google. Ugotavljajo, da je uporabniku prijazen in razumljiv, a tudi kratek, zagotovo so torej uporabnikom kaj prikrili in zamolčali.
Odbita do bita namesto vas bere drobni tisk tehnoloških podjetij in odgovarja na vprašanje: Kaj vse podjetja počnejo z našimi podatki in fotografijami? Maruša, Anže in gostja Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Facebook.
Drobni tisk tehnoloških podjetij je pomemben za našo varnost in zasebnost na spletu. Zakaj je potem napisan tako, da ga nihče ne razume ter tako dolg in dolgočasen, da ga nihče ne bere? V uvodni epizodi mini serije Drobni tisk v odbitem studiu gostuje Pika Šarf, mlada raziskovalka Inštituta za kriminologijo.
Kljub številnim tehnološko naprednim rešitvam in brezžičnim tehnologijam na trgu vlada zmeda, ker nimamo enotnega standarda za vse naše pametne naprave. Smo s standardom USB C korak bližje enotni rešitvi? Kako se je USB razvijal in kam gre razlaga dr. Patricio Bulić s Fakultete za računalništvo in informatiko.
V zadnjem delu miniserije o trikih za dobro in všečkano fotografijo in Instagram trendih za leto 2020.
V drugem delu miniserije o vplivu sodobne tehnologije na fotografijo razmišlja fotografinja Instagram generacije Urša Premik.
Včasih je bila fotografija predvsem umetnost, danes je tesno ob fotografiji tehnologija. V prvem delu miniserije o spremembah v zadnjem desetletju razmišlja fotograf Borut Peterlin.
V ZDA se je zaključil 54. CES, največji sejem zabavne elektronike na svetu. Iz Las Vegasa se oglaša novinar Lucijan Zalokar.
Kakšne novice in kateri ljudje so zaznamovali tehnološko leto 2019? Z Marušo in Anžetom razmišljata Urška Henigman in Matjaž Ropret.
Maruša in Anže v zadnji letošnji epizodi tradicionalno testirata telefone leta 2019. Ugotavljata, da najdražji niso več najboljši ali vsaj ne najbolj smotrni nakupi, se navdušujeta nad upogljivimi zasloni in se sprašujeta kako na trg vpliva spor med ZDA in podjetjem Huawei.
Odbita do bita se loteva maratonskega gledanja televizijskih nadaljevank in filmov. Se konkurenca Netflixa vrača k navadam linearne televizije? Trende gledanja serij in filmov komentirata Ana Jurc in Igor Harb
Slovenski tiskovni agenciji pri pisanju novic že pomaga robot Stanko. So novinarji v tekmi z roboti? Odbita do bita se je iz studia preselila na oder festivala Naprej/Forward. Gost epizode je Aljoša Rehar,vodja skupine za digitalno strategijo na STA-ju.
Deep fake tehnologija ali globoka videomanipulacija cilja na naša čustva, na strah, ne pa na razum. Gost epizode je dr. Igor Vobič s Fakultete za družbene vede
Če lahko nekomu zamenjaš obraz, to lahko pomeni konec videogradiva med dokazi, a videomanipulacija (deep fake) je veliko več. Sogovornik: Žiga Emeršič, Laboratorij za računalniški vid FRI
James Thompson, svetovni znani razvijalec aplikacij o popularnosti temnega načina na mobilnih telefonih.
ASMR je postal globalni hit! Ustvarjalci video vsebin imajo na Youtubu milijone ogledov, zvoki, ki jih ustvarjajo s šepetanjem ali božanjem predmetov obljubljajo sprostitev in lažji spanec.
Neveljaven email naslov