Nadzvočno vozilo Bloodhound potrebuje 3,6 sekunde, da prevozi letečo miljo. Če bi ga ustrelili navpično v nebo, bi dosegel višino 7620 metrov, temperatura v raketi pa je dvakrat višja od tiste v notranjosti vulkana. Vemo, da je tekač Usain Bolt dosegel najvišjo hitrost 45 km/h, sir Chris Hoy je s kolesom dosegel hitrost 77 km/h, Felix Baumgartner je z višine skoraj 39 kilometrov padal s hitrostjo 1341 km/h, nadzvočni avtomobil Bloodhound pa bo dosegel hitrost 1690 km/h.

"Za veliko večino Afričanov je bilo to prvo plačano delo. To je pomenilo tudi gospodarsko prenovo regije in s tem bo ostala neka zapuščina."

Nadzvočno vozilo Bloodhound potrebuje 3,6 sekunde, da prevozi letečo miljo. Če bi ga ustrelili navpično v nebo, bi dosegel višino 7620 metrov, temperatura v raketi pa je dvakrat višja od tiste v notranjosti vulkana. Vemo, da je tekač Usain Bolt dosegel najvišjo hitrost 45 km/h, sir Chris Hoy je s kolesom vozil 77 km/h, Felix Baumgartner je z višine skoraj 39 kilometrov padal s  1341 km/h, nadzvočni avtomobil Bloodhound pa bo dosegel hitrost 1690 km/h.

Nihče si tega ne zna predstavljati, celo naša ekipa ne. Hitrost je na primer višja od hitrosti izstreljenega naboja. Da smo ustvarili takšno vozilo, smo potrebovali skoraj devet let. To morda zveni veliko, ampak to je izjemno kompleksno vozilo in ustvarila ga je razmeroma majhna skupina ljudi. Vseh nas je 106, pred šestimi leti, ko sem se pridružil ekipi, nas je bilo samo šest.

Tako je Tony Parraman, inženir, ki sodeluje pri oblikovanju najhitrejšega kopenskega vozila, s katerim se želijo povzpeti na oder najhitrejših. Na plin bo pritisnil Andy Green, zaposlen pri Kraljevih zračnih silah. Ker je bil pilot, vajen zračnih hitrosti, se mora kopenskim še privaditi.

Počasi se bo Andy spoprijateljil z avtomobilom, najprej pri nižjih hitrostih in potem na vse večjih. Le tako bomo lahko preverili, ali vse prav deluje. Upamo, da bomo 15. oktobra premagali rekord, ki ga je pred 19 leti prav tako postavil Andy. Vse dogajanje bomo delili z javnostjo, to bo nekoliko drugačen trenutek, kot je bil pri Apollu.

Trenutek Apollo se bo zgodil nekje v Južni Afriki …

Našli smo pravi prostor za podvig v puščavi, na severnem delu Južnoafriške republike. Trasa je dolga približno 20 kilometrov in široka 5. Zanimivo je, da smo morali najprej odstraniti 16 tisoč ton kamenja. To je bil dober projekt tudi za tamkajšnje prebivalstvo – za veliko večino je bilo to prvo plačano delo. To je bila tudi gospodarska prenova regije in ostala bo neka zapuščina. Tam bo potekal hitrostni teden Kalahari – za vožnjo s hitrimi avtomobili tako ne bo treba v ZDA, ampak v Afriko, kar bo pripomoglo k razvoju tega območja in to je čudovito.