Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nadzvočno vozilo Bloodhound potrebuje 3,6 sekunde, da prevozi letečo miljo. Če bi ga ustrelili navpično v nebo, bi dosegel višino 7620 metrov, temperatura v raketi pa je dvakrat višja od tiste v notranjosti vulkana. Vemo, da je tekač Usain Bolt dosegel najvišjo hitrost 45 km/h, sir Chris Hoy je s kolesom dosegel hitrost 77 km/h, Felix Baumgartner je z višine skoraj 39 kilometrov padal s hitrostjo 1341 km/h, nadzvočni avtomobil Bloodhound pa bo dosegel hitrost 1690 km/h.
"Za veliko večino Afričanov je bilo to prvo plačano delo. To je pomenilo tudi gospodarsko prenovo regije in s tem bo ostala neka zapuščina."
Nadzvočno vozilo Bloodhound potrebuje 3,6 sekunde, da prevozi letečo miljo. Če bi ga ustrelili navpično v nebo, bi dosegel višino 7620 metrov, temperatura v raketi pa je dvakrat višja od tiste v notranjosti vulkana. Vemo, da je tekač Usain Bolt dosegel najvišjo hitrost 45 km/h, sir Chris Hoy je s kolesom vozil 77 km/h, Felix Baumgartner je z višine skoraj 39 kilometrov padal s 1341 km/h, nadzvočni avtomobil Bloodhound pa bo dosegel hitrost 1690 km/h.
Nihče si tega ne zna predstavljati, celo naša ekipa ne. Hitrost je na primer višja od hitrosti izstreljenega naboja. Da smo ustvarili takšno vozilo, smo potrebovali skoraj devet let. To morda zveni veliko, ampak to je izjemno kompleksno vozilo in ustvarila ga je razmeroma majhna skupina ljudi. Vseh nas je 106, pred šestimi leti, ko sem se pridružil ekipi, nas je bilo samo šest.
Tako je Tony Parraman, inženir, ki sodeluje pri oblikovanju najhitrejšega kopenskega vozila, s katerim se želijo povzpeti na oder najhitrejših. Na plin bo pritisnil Andy Green, zaposlen pri Kraljevih zračnih silah. Ker je bil pilot, vajen zračnih hitrosti, se mora kopenskim še privaditi.
Počasi se bo Andy spoprijateljil z avtomobilom, najprej pri nižjih hitrostih in potem na vse večjih. Le tako bomo lahko preverili, ali vse prav deluje. Upamo, da bomo 15. oktobra premagali rekord, ki ga je pred 19 leti prav tako postavil Andy. Vse dogajanje bomo delili z javnostjo, to bo nekoliko drugačen trenutek, kot je bil pri Apollu.
Trenutek Apollo se bo zgodil nekje v Južni Afriki …
Našli smo pravi prostor za podvig v puščavi, na severnem delu Južnoafriške republike. Trasa je dolga približno 20 kilometrov in široka 5. Zanimivo je, da smo morali najprej odstraniti 16 tisoč ton kamenja. To je bil dober projekt tudi za tamkajšnje prebivalstvo – za veliko večino je bilo to prvo plačano delo. To je bila tudi gospodarska prenova regije in ostala bo neka zapuščina. Tam bo potekal hitrostni teden Kalahari – za vožnjo s hitrimi avtomobili tako ne bo treba v ZDA, ampak v Afriko, kar bo pripomoglo k razvoju tega območja in to je čudovito.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Nadzvočno vozilo Bloodhound potrebuje 3,6 sekunde, da prevozi letečo miljo. Če bi ga ustrelili navpično v nebo, bi dosegel višino 7620 metrov, temperatura v raketi pa je dvakrat višja od tiste v notranjosti vulkana. Vemo, da je tekač Usain Bolt dosegel najvišjo hitrost 45 km/h, sir Chris Hoy je s kolesom dosegel hitrost 77 km/h, Felix Baumgartner je z višine skoraj 39 kilometrov padal s hitrostjo 1341 km/h, nadzvočni avtomobil Bloodhound pa bo dosegel hitrost 1690 km/h.
"Za veliko večino Afričanov je bilo to prvo plačano delo. To je pomenilo tudi gospodarsko prenovo regije in s tem bo ostala neka zapuščina."
Nadzvočno vozilo Bloodhound potrebuje 3,6 sekunde, da prevozi letečo miljo. Če bi ga ustrelili navpično v nebo, bi dosegel višino 7620 metrov, temperatura v raketi pa je dvakrat višja od tiste v notranjosti vulkana. Vemo, da je tekač Usain Bolt dosegel najvišjo hitrost 45 km/h, sir Chris Hoy je s kolesom vozil 77 km/h, Felix Baumgartner je z višine skoraj 39 kilometrov padal s 1341 km/h, nadzvočni avtomobil Bloodhound pa bo dosegel hitrost 1690 km/h.
Nihče si tega ne zna predstavljati, celo naša ekipa ne. Hitrost je na primer višja od hitrosti izstreljenega naboja. Da smo ustvarili takšno vozilo, smo potrebovali skoraj devet let. To morda zveni veliko, ampak to je izjemno kompleksno vozilo in ustvarila ga je razmeroma majhna skupina ljudi. Vseh nas je 106, pred šestimi leti, ko sem se pridružil ekipi, nas je bilo samo šest.
Tako je Tony Parraman, inženir, ki sodeluje pri oblikovanju najhitrejšega kopenskega vozila, s katerim se želijo povzpeti na oder najhitrejših. Na plin bo pritisnil Andy Green, zaposlen pri Kraljevih zračnih silah. Ker je bil pilot, vajen zračnih hitrosti, se mora kopenskim še privaditi.
Počasi se bo Andy spoprijateljil z avtomobilom, najprej pri nižjih hitrostih in potem na vse večjih. Le tako bomo lahko preverili, ali vse prav deluje. Upamo, da bomo 15. oktobra premagali rekord, ki ga je pred 19 leti prav tako postavil Andy. Vse dogajanje bomo delili z javnostjo, to bo nekoliko drugačen trenutek, kot je bil pri Apollu.
Trenutek Apollo se bo zgodil nekje v Južni Afriki …
Našli smo pravi prostor za podvig v puščavi, na severnem delu Južnoafriške republike. Trasa je dolga približno 20 kilometrov in široka 5. Zanimivo je, da smo morali najprej odstraniti 16 tisoč ton kamenja. To je bil dober projekt tudi za tamkajšnje prebivalstvo – za veliko večino je bilo to prvo plačano delo. To je bila tudi gospodarska prenova regije in ostala bo neka zapuščina. Tam bo potekal hitrostni teden Kalahari – za vožnjo s hitrimi avtomobili tako ne bo treba v ZDA, ampak v Afriko, kar bo pripomoglo k razvoju tega območja in to je čudovito.
Jonas Žnidaršič o tiskanju 3D-mask, ranljivosti tehnoloških rešitev za videosestanke in Twitterju, ki daje občutek, da promovira le še politične stranke.
Maruša, Anže in Gorazd Božič (SI CERT) o spletni varnosti pri delu od doma in nadzoru v času koronavirusa.
Ob novici, da sta Netflix in Youtube v Evropi znižala privzeto ločljivost pretočnih vsebin in ker polovica sveta dela od doma, se sprašujemo kako obremenjen je internet. V debati z Marušo in Anžetom sodeluje novinar Matjaž Ropret, urednik portala Tehnozvezdje.
Koliko naših podatkov podjetja zahtevajo za delovanje aplikacij? Maruša, Anže in dr. David Jelenc z odbitimi poslušalci prebirajo drobni tisk mobilnih operacijskih sistemov
Maruša, Anže in Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Google. Ugotavljajo, da je uporabniku prijazen in razumljiv, a tudi kratek, zagotovo so torej uporabnikom kaj prikrili in zamolčali.
Odbita do bita namesto vas bere drobni tisk tehnoloških podjetij in odgovarja na vprašanje: Kaj vse podjetja počnejo z našimi podatki in fotografijami? Maruša, Anže in gostja Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Facebook.
Drobni tisk tehnoloških podjetij je pomemben za našo varnost in zasebnost na spletu. Zakaj je potem napisan tako, da ga nihče ne razume ter tako dolg in dolgočasen, da ga nihče ne bere? V uvodni epizodi mini serije Drobni tisk v odbitem studiu gostuje Pika Šarf, mlada raziskovalka Inštituta za kriminologijo.
Kljub številnim tehnološko naprednim rešitvam in brezžičnim tehnologijam na trgu vlada zmeda, ker nimamo enotnega standarda za vse naše pametne naprave. Smo s standardom USB C korak bližje enotni rešitvi? Kako se je USB razvijal in kam gre razlaga dr. Patricio Bulić s Fakultete za računalništvo in informatiko.
V zadnjem delu miniserije o trikih za dobro in všečkano fotografijo in Instagram trendih za leto 2020.
V drugem delu miniserije o vplivu sodobne tehnologije na fotografijo razmišlja fotografinja Instagram generacije Urša Premik.
Včasih je bila fotografija predvsem umetnost, danes je tesno ob fotografiji tehnologija. V prvem delu miniserije o spremembah v zadnjem desetletju razmišlja fotograf Borut Peterlin.
V ZDA se je zaključil 54. CES, največji sejem zabavne elektronike na svetu. Iz Las Vegasa se oglaša novinar Lucijan Zalokar.
Kakšne novice in kateri ljudje so zaznamovali tehnološko leto 2019? Z Marušo in Anžetom razmišljata Urška Henigman in Matjaž Ropret.
Maruša in Anže v zadnji letošnji epizodi tradicionalno testirata telefone leta 2019. Ugotavljata, da najdražji niso več najboljši ali vsaj ne najbolj smotrni nakupi, se navdušujeta nad upogljivimi zasloni in se sprašujeta kako na trg vpliva spor med ZDA in podjetjem Huawei.
Odbita do bita se loteva maratonskega gledanja televizijskih nadaljevank in filmov. Se konkurenca Netflixa vrača k navadam linearne televizije? Trende gledanja serij in filmov komentirata Ana Jurc in Igor Harb
Slovenski tiskovni agenciji pri pisanju novic že pomaga robot Stanko. So novinarji v tekmi z roboti? Odbita do bita se je iz studia preselila na oder festivala Naprej/Forward. Gost epizode je Aljoša Rehar,vodja skupine za digitalno strategijo na STA-ju.
Deep fake tehnologija ali globoka videomanipulacija cilja na naša čustva, na strah, ne pa na razum. Gost epizode je dr. Igor Vobič s Fakultete za družbene vede
Če lahko nekomu zamenjaš obraz, to lahko pomeni konec videogradiva med dokazi, a videomanipulacija (deep fake) je veliko več. Sogovornik: Žiga Emeršič, Laboratorij za računalniški vid FRI
James Thompson, svetovni znani razvijalec aplikacij o popularnosti temnega načina na mobilnih telefonih.
ASMR je postal globalni hit! Ustvarjalci video vsebin imajo na Youtubu milijone ogledov, zvoki, ki jih ustvarjajo s šepetanjem ali božanjem predmetov obljubljajo sprostitev in lažji spanec.
Neveljaven email naslov