Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Meritve gledanosti televizijskih postaj

24.11.2016

Drugo serijo nedeljske tekme poletov v Planici je ob 11.40 spremljalo 731.300 gledalcev. Kako raziskovalci gledanosti televizijskih programov pridejo do tako natančnih številk? Pregledali bomo dve metodi ugotavljanja, ki vsaka s svojim pristopom in tehnologijo stremita k čim bolj natančnemu preučevanju strukture gledalstva. Lahko boljši pogled na drugo stran ekrana zagotovijo večji vzorci ali natančno spremljanje navad gledalcev?

Kako raziskovalci gledanosti televizijskih programov pridejo do natančnih številk

Drugo serijo nedeljske tekme poletov v Planici je ob 11.40 spremljalo 731.300 gledalcev. Številke o gledanosti objavljajo televizije same, pridobivajo pa jih od raziskovalcev. V Sloveniji trenutno prevladujeta dve metodi raziskovanja.

Telemetrija je zdaj prevladujoča metoda raziskovanja gledanosti. Bistven je vzorec, v katerem je 450 gospodinjstev, torej približno 1250 posameznikov. Izbirajo jih na podlagi vsakoletne terenske bazične raziskave, v katero je vključenih 3000 gospodinjstev. V vzorcu se odražajo tudi vse demografske značilnosti Slovenije – torej starostna, spolna in geografska sestava. Gospodinjstvom priključijo telemeter, ki beleži ogledane vsebine.

Podatkov ne dobijo vsak dan od vseh družin. Nekatere pač kakšen dan celo ne gledajo televizorja. Ob nekaterih dnevih torej celotno slovensko javnost predstavlja 430 družin, naslednji dan pa 10 več. Sproti morajo torej določati uteži, da so rezultati pravilni.

“Vsak posameznik ima vsak dan določeno utež. Ko seštejemo vse te uteži, dobimo končno število gledalcev za vsak trenutek dneva.” – Boštjan Kušnjerek, AGB Nielsen

Druga raziskava, ki meri gledanost televizijskih programov, se zanaša na drugačno metodo. Podatke jim neposredno dostavljajo ponudniki IP TV vsebin. Njihovi podatki zajamejo gospodinjstva, ki imajo IP TV ali kabelski priključek, tistih z antenami pač ne. Dobijo pa informacije o vsakem dotiku daljinskega upravljalnika.

“V realnem času dobivamo podatke o tem, katere kanale spremljajo gospodinjstva, kdaj utišajo televizijo, katere oglase spremljajo in ob katerih prestavijo program.” – Robert Farazin, TV Beat

Zaradi ogromnega vzorca, v Sloveniji denimo dobivajo podatke o dveh tretjinah IPTV priključkov oziroma približno pol milijona ljudi, lahko bolje zajamejo tudi podatke o obrobjih televizijskega prostora.


Odbita do bita

468 epizod


Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.

Meritve gledanosti televizijskih postaj

24.11.2016

Drugo serijo nedeljske tekme poletov v Planici je ob 11.40 spremljalo 731.300 gledalcev. Kako raziskovalci gledanosti televizijskih programov pridejo do tako natančnih številk? Pregledali bomo dve metodi ugotavljanja, ki vsaka s svojim pristopom in tehnologijo stremita k čim bolj natančnemu preučevanju strukture gledalstva. Lahko boljši pogled na drugo stran ekrana zagotovijo večji vzorci ali natančno spremljanje navad gledalcev?

Kako raziskovalci gledanosti televizijskih programov pridejo do natančnih številk

Drugo serijo nedeljske tekme poletov v Planici je ob 11.40 spremljalo 731.300 gledalcev. Številke o gledanosti objavljajo televizije same, pridobivajo pa jih od raziskovalcev. V Sloveniji trenutno prevladujeta dve metodi raziskovanja.

Telemetrija je zdaj prevladujoča metoda raziskovanja gledanosti. Bistven je vzorec, v katerem je 450 gospodinjstev, torej približno 1250 posameznikov. Izbirajo jih na podlagi vsakoletne terenske bazične raziskave, v katero je vključenih 3000 gospodinjstev. V vzorcu se odražajo tudi vse demografske značilnosti Slovenije – torej starostna, spolna in geografska sestava. Gospodinjstvom priključijo telemeter, ki beleži ogledane vsebine.

Podatkov ne dobijo vsak dan od vseh družin. Nekatere pač kakšen dan celo ne gledajo televizorja. Ob nekaterih dnevih torej celotno slovensko javnost predstavlja 430 družin, naslednji dan pa 10 več. Sproti morajo torej določati uteži, da so rezultati pravilni.

“Vsak posameznik ima vsak dan določeno utež. Ko seštejemo vse te uteži, dobimo končno število gledalcev za vsak trenutek dneva.” – Boštjan Kušnjerek, AGB Nielsen

Druga raziskava, ki meri gledanost televizijskih programov, se zanaša na drugačno metodo. Podatke jim neposredno dostavljajo ponudniki IP TV vsebin. Njihovi podatki zajamejo gospodinjstva, ki imajo IP TV ali kabelski priključek, tistih z antenami pač ne. Dobijo pa informacije o vsakem dotiku daljinskega upravljalnika.

“V realnem času dobivamo podatke o tem, katere kanale spremljajo gospodinjstva, kdaj utišajo televizijo, katere oglase spremljajo in ob katerih prestavijo program.” – Robert Farazin, TV Beat

Zaradi ogromnega vzorca, v Sloveniji denimo dobivajo podatke o dveh tretjinah IPTV priključkov oziroma približno pol milijona ljudi, lahko bolje zajamejo tudi podatke o obrobjih televizijskega prostora.


22.02.2018

Kaj vse je narobe s Facebookom?

Facebook kjub spremembam in kritikam dnevno uporablja dve milijardi ljudi. Vodstvo po obtožbah skrbi za javno podobo največjega spletnega omrežja na svetu, zato uvajajo in testirajo spremembe, ki znova povdarjajo moč posameznika, ne medijev, organizacij in korporacij. A v veliko primerih se prav prek družine in prijateljev širijo dvomljive, lažne informacije. Facebook nas ideološko zapira v mehurčke! Gosta podkasta: Ethan Zuckerman, medijski strokovnjak z ugledne univerze MIT in Taja Topolovec, direktorica Pod črto. Gostitelja sta Maruša Kerec in Anže Tomić.


15.02.2018

Skupno življenje na spletu

Nakupovalni listki, koledarji obšolskih dejavnosti, varnostna gesla za vso družino ... Katere aplikacije uporabljate v družinskih in prijateljskih krogih? Na podkast Odbita do bita se lahko naročite, pripravljata ga Maruša Kerec in Anže Tomić.


01.02.2018

Možnost zlorabe vseh vaših elektronskih naprav

Ob koncu lanskega leta je več ustanov, med njimi Googlov projekt Zero in tehniška univerza Gradec, odkrilo ranljivost modernih procesorjev, ki so motorji vseh naših elektronskih naprav. Ranljivosti so poimenovali Meltdown (v Intelovih procesorjih) in Spectre (v vseh ostalih procesorjih) in omogočata vdor v računalnik in dostop do osebnih podatkov. Čeprav vse skupaj ni tako dramatično, kot se je zdelo v začetku leta, je prav, da razložimo kaj se dogaja, ker se tiče vseh nas in naših pametnih naprav.


25.01.2018

Tehnologija gleda, misli in dela namesto nas

Vsako leto januarja se na svetovni oder inovacij postavijo uporabne, pa tudi manj uporabe tehnologije, ki nas bodo spremljale v letošnjem letu. Sejem CES, največji sejem zabavne elektronike na svetu, je tako spektakularen kot mesto, ki ga gosti – Las Vegas. Tudi letos je nove tehnologije razstavljalo 2900 podjetij na 250.000 kvadratnih metrih površine. Slovenski novinar Miran Varga pravi, da je na dan prehodil 22.000 korakov in doživel le 60 odstotkov sejma.


18.01.2018

Založništvo se je preselilo v trgovine z aplikacijami

Kako so domača tehnološka podjetja izkoristila denar, znanje in slavo svetovnih korporacij? Debata z ustvarjalci zelo uspešnih domačih projektov, nagrajenih z mednarodnimi priznanji in finančno podporo največjih korporacij na svetu. Google in Apple sta prepoznala trud spletnega orodja Parlameter in mobilne pobarvanke Lake, aplikacija Finšpektor, ki omogoča celovit vpogled v porabo javnega denarja, pa čaka na obljubljeno donacijo in svojih pet minut slave.


11.01.2018

Ko veliki igralci poskušajo trg vzpostaviti po svoji meri

Tema, ki smo jo že povabili v Odbito do bita pred leti, pa tudi v katero drugo oddajo na Valu 202, ker je tako zelo pomembna in se z leti zelo spreminja. Ne nujno na bolje! Internetna nevtralnost zagotavlja duh odprtega interneta in svet, v katerem imamo možnost izbire. Razmerja med ponudniki in uporabniki interneta naj bi bila enakovredna. Kršitve internetne nevtralnosti so se že dogajale tudi v Sloveniji, ZDA so lani decembra naredile velik korak nazaj, Indija pa je v tem hipu na področju internetne nevtralnosti najbolj napredna država na svetu.


28.12.2017

Pregled (odbitega) leta 2017

Prvi robot na svetu je dobil državljanstvo, na družabnih omrežjih doma in v ZDA kraljujeta predsednika, Bitcoin je postal tema pogovora na vsakem koraku. Tehnološko leto 2017 je bilo bizarno, zanimivo pa tudi žalostno. Kdo ali kaj ga je narekoval in zaznamoval? O odbitem letu debatirata Maruša Kerec in Anže Tomić.


14.12.2017

Fenomen vloganja: Lahko je vsak, a k sreči vsak ni!

V Angliji je tisoč mladih med 6. in 17. letom vlogerstvo celo izpostavilo kot poklic, ki bi ga radi opravljali. Kdaj in zakaj je snemanje samega sebe postalo družbeni in spletni fenomen? Gosta podkasta sta najboljši slovenski vloger Ciril Komotar (Komotar minuta) in dr. Tanja Oblak Črnič (Fakulteta za družbene vede).


07.12.2017

Oprema 4: (Brez)žične slušalke?

Po tipkovnicah, miškah in zaslonih svojo epizodo podkasta Odbita do bita dobijo še slušalke, ki so nepogrešljiv del radijske produkcije in vsakodnevnih poti. Maruša Kerec in Anže Tomić debatirata o dilemi med žičnimi in brezžičnimi slušalkami. Slednjih je vedno več tudi zaradi proizvajalcev mobilnih telefonov, ki pri novih modelih ukinjajo vhod za slušalke.


30.11.2017

Oprema 3: Življenje z boljšim zaslonom je enostavno lažje!

K računalniku sodi oprema, zato se je Odbita do bita podrobno lotila tipkovnic in mišk, na vrsti so še zasloni! Vinsko, bordo ali kričeče rdeča barva? Zaslon je pomemben! In ker pogosto razlike iščemo le v velikosti zaslona, razložimo kaj je še pomembno pri nakupu in uporabi ploskve v katero gledamo vsak dan na vsakem koraku?


23.11.2017

Oprema 2: Podlaga za miško pomembna kot gume na avtu

Maruša Kerec, Anže Tomić in Sergej Hvala se pogovarjajo o računalniških miškah. Ugotavljajo, da se prepogosto pri nakupu računalnika ukvarjamo s procesorjem ali grafično kartico, pozabimo pa na tipkovnico, miško in zaslon, ki so zaradi neposredne izkušnje bolj pomembni, predvsem za naše telo!


16.11.2017

Oprema 1: Tipkovnice ustvarile subkulturo

Cenejša membranska ali dražja mehanska tipkovnica? Odbita do bita ugotavlja, da se pogosto preveč ukvarjamo z nakupom računalnika, zaslon, miška in tipkovnica pa ostanejo ob strani. Maruša in Anže testirata mehanske tipkovnice, ki so narejene po meri posameznika, in ugotavljata, da so tipkovnice ustvarile pravo subkulturo.


09.11.2017

Volitve na spletu zagotavljajo težave!

Estonija je verjetno edina država na svetu, v kateri je 99% vseh storitev digitalnih, za državljane dosegljivih 24/7. Samo analogni so še vedno poroka, ločitev in nakup nepremičnine. Od leta 2005 edini v Evropi tudi volijo prek spleta. Na zadnjih volitvah je spletni glas oddalo 186.000 ljudi, to je 32% vseh oddanih glasov. Odbita do bita pa trdi in dokazuje, da spletne volitve niso najboljša in najbolj varna zamisel. Na debato vabijo estonski e-državljan Jan Jogis, Filip Dobranić z iniciative Danes je nov dan in stalna odbita gostitelja Maruša Kerec in Anže Tomić.


02.11.2017

Varnost 3: Ko dokumenti izginejo, ker izgine računalnik ...

Odbita do bita še tretjič opozarja na pomembnost varnostnih kopij. Morda vas bo prepričala filmska zgodba o kraji računalnika, sogovornici Špeli so takrat izginili tudi vsi pomembni študijski in službeni dokumenti. Kako se zavarovati pred krajami, vdori in nepazljivostjo? S kopijami na več lokacijah!


26.10.2017

Varnostne kopije 2: Shramba digitalnih fotografij

Ker je oktober mesec kibernetske varnosti, se Odbita do bita loteva varnostnih kopij naših podatkov. V prejšnji epizodi ste dobili odgovor na vprašanje, zakaj zunanji disk ni varna izbira, tokrat pa varno shranjujemo fotografije. Sandi Fišer je v minulih osmih letih kot profesionalni fotograf nabral 35 TB fotografij, kam in kako jih shranjuje?


19.10.2017

Varnostne kopije 1: Več kopij na različnih lokacijah

Oktober je mesec kibernetske varnosti. Odbita do bita bo zato v seriji oddaj (tri četrtke zapored) opozarjala na varnost podatkov, ki jih shranjujemo na osebni računalnik. Varnostna kopija namreč ni le shramba na zunanjem disku! Zgodbo pripovedujeta Jure Longyka, avtor oddaje Izštekani, in Tomaž Marič, glasbenik: “Z varnostno kopijo je tako kot s hujšanjem po novem letu. Dva meseca si priden in se držiš obljub, potem na njih pozabiš.”


12.10.2017

Jesenske novosti

Veselje je očitno, Maruša Kerec in Anže Tomić se vračata k sodobnim tehnologijam in ocenjujeta jesenske novosti. Največja tehnološka podjetja na svetu novosti predstavijo v predbožičnem času, ko se množično obdarujemo in ponujajo nove različice telefonov, laptopov, pametnih svičnikov, zvočnikov itn. Google pravi, da je mobilne revolucije konec, prihodnost je predvsem premik k umetni inteligenci; oboževalce Appla pa skrbi dilema med 8 in X!


05.10.2017

Tehnologije, ki izginjajo – IRC?

Odbita do bita se seli v devetdeseta. Nekoč zelo napredna tehnologija, mreža strežnikov z imenom IRC, danes namreč še živi! O zlati dobi IRCa in uporabnosti tehnologije Maruša Kerec, Anže Tomić, Gorazd Božič in Miha Rekar.


28.09.2017

Tehnologije, ki izginjajo - pozivniki?

Tehnologjie, ki izginjajo bodo v valovski Odbiti do bita dobile še tretji del. Maruša Kerec in Anže Tomić tokrat raziskujeta "pagerje", v prevodu pozivnike! Ugotavljata, da obstajajo tudi v resničnem življenju, ne le v filmih. V Sloveniji jih uporabljajo prostovoljni gasilci, v tujini pozivniki celo rešujejo življenja, nepogrešljivi naj bi bili celo za opazovalce ptičev?! Ne zamudite odbite debate!


21.09.2017

Tehnologije, ki izginjajo - kasete?

Maruša Kerec in Anže Tomić v Odbiti nadaljujeta razpravo o tehnologijah, ki izginjajo. Kasete sicer ostajajo iskane, pravi Damir Vodopija, ki v središču Ljubljane prodaja in presnemava kasete. Gostje oddaje so tudi člani benda Dan D, ki so ne tako dolgo nazaj album izdali na kaseti, kjub zavedanju, da kasetofoni skoraj ne obstajajo več!


Stran 11 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov