Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweijem preložile za 90 dni. Maruša in Anže analizirata trgovinski spor s tehnološkima poznavalcema Danom Morenom in Carolino Milanesi.
Tehnološka poznavalca Dan Moren in Carolina Milanesi analizirata trgovinski spor med Googlom in Huaweiem
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweiem preložile za 90 dni.
Se je kaj podobnega že kdaj zgodilo? Kakšen primer trgovinske vojne iz zgodovine, ki je imela tako močan vpliv na tehnologijo?
Dan Moren: Ne spomnim se primera, pri katerem bi imela trgovinska vojna tako velik vpliv na tehnološka podjetja. Delno zato, ker se, odkar sem živ, ne spomnim tako hude trgovinske vojne. Nazadnje, ko so se Združene države z neko državo tako hudo sprle glede trgovine, je bila tehnologija omejena na industrijske in kmetijske stroje, tako da ni bilo enakega učinka kot danes.
Carolina Milanesi: Ne spomnim se podobnega primera, da bi kaj tako vplivalo na tehnološki trg, kot sta boj med ameriško vlado in Huaweiem zadnjih nekaj mesecev ter informacija, ki je odjeknila konec prejšnjega tedna.
Kako vidita to trgovinsko vojno, ta spor?
Dan: Tehnologija je velik del naših življenj in dejstvo, da omenjena trgovinska vojna in carinske tarife vplivajo na tehnološki sektor, bo imelo večji vpliv na povprečnega državljana. Do zdaj so ti ukrepi vplivali na kmete in lastnike podjetij, kar je že tako velik del prebivalstva, a spet ni tako velik del, kot ga predstavljajo vsi uporabniki tehnologije. Ima pa ta spor večji vpliv na Kitajskem, kjer je več legitimnih alternativ za Huaweieve telefone, saj to podjetje v Ameriki ni tako razširjeno.
Carolina: Ne vem, kako se bo to izšlo. Novice spremljamo od nedelje. Amerika je zdaj določila 90-dnevni rok. Moramo se zavedati, da ljudje ob imenu Huawei najprej pomislijo na telefone, a to podjetje dela tudi infrastrukturo za mobilna omrežja. Država je tako morala pomiriti podjetja, ki uporabljajo Huaweievo opremo, da bo ta oprema po tej prepovedi še vedno delovala.
Kakšen je bil odziv Američanov? So ljudje zaskrbljeni?
Dan: Huawei ni velik igralec pri nas. Apple in Samsung imata neprimerno večji delež na trgu. Potem je tu še Motorola, ki je manjša, a ima vseeno kar velik delež. Skušam se spomniti, ali poznam koga, ki bi imel Huaweiev telefon ali katero koli drugo njegovo napravo. Dejansko ne poznam nikogar. Zato mislim, da bo to večji problem na Kitajskem, ker je tam več izbire telefonov. Morebitna večja težava tega spora je tisti del Huaweia, ki skrbi za infrastrukturo mobilnih omrežij, kot so oddajniki in strežniki. O tem sicer ljudje ne razmišljajo, a to vseeno vpliva na uporabo pametnih telefonov.
Carolina: Zanimivo bo videti, kako se bo ta trgovinska vojna med Kitajsko in Ameriko nadaljevala. Kitajska lahko zadeve poslabša za prodajo izdelkov, za podjetja, veliko industrije je odvisne od Kitajske. Ogromno nove tehnologije prihaja iz Kitajske … Amerika se počuti ogroženo, da bo Kitajska prevzela to titulo največje in najnaprednejše države v digitalnem svetu. Pomislite na storitve v oblaku in umetno inteligenco, vse to so področja, v katera vlaga Kitajska in zelo hitro napreduje. Tukaj je ogromna razlika med Kitajsko in Združenimi državami. Kitajska vlada podpre ogromno naložb in podjetij, ki ustvarjajo nove tehnologije, mobilno omrežje 5G, samovozeče avtomobile, umetno inteligenco, storitve v oblaku. Tukaj v ZDA ni tako, vlada ne razume in ne kaže toliko zanimanja za vse te tehnologije in doprinos teh podjetij svetu.
Trgovinski spor verjeto ne prinaša pozitivnih sprememb za uporabnika ali trg. Kaj se bo zgodilo?
Dan: Nekih konkretnih prednosti, ki bi prišle iz tega spora, ne vidim. Dolgoročno se bo sicer treba spopasti z nespoštovanjem intelektualne lastnine, ki jo prakticira Kitajska, a takšni ukrepi, kot je ta, dvomim, da bodo kakor koli pomagali. Negativni učinki, ki se kažejo zdaj, so veliko večji minus kot plus. A tako se je ameriška administracija odločila in ključno vprašanje je, ali se bo ta vojna še razvijala, ko bo naslednje leto pri nas konec volitev.
Carolina: Veliko uporabnikov verjetno ne ceni dovolj te povezave in prepletenosti med ZDA in Kitajsko, ko pride do tehnološkega sveta. Ljudje se zelo hitro odzovejo s komentarji, kot so “Ne potrebujemo kitajske tehnologije”, “ne potrebujemo kitajskih telefonov”, pozabljajo pa, da je ogromno telefonov, ki jih uporabljamo, vključno z iPhoni, proizvedenih na Kitajskem. To je svet, v katerem živimo, pa ne gre samo za tehnologije, tukaj so oblačila, ki jih nosite, igrače, s katerimi se igrajo vaši otroci. Skratka, težko se je danes izogniti oznaki “Narejeno na Kitajskem”. Nekatera tehnološka podjetja so poskušala preseliti proizvodnjo na Tajsko ali na Filipine, ampak vse to zahteva čas in Kitajska je še vedno jedro ogromno stvari, ki jih uporabljamo vsak dan.
461 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweijem preložile za 90 dni. Maruša in Anže analizirata trgovinski spor s tehnološkima poznavalcema Danom Morenom in Carolino Milanesi.
Tehnološka poznavalca Dan Moren in Carolina Milanesi analizirata trgovinski spor med Googlom in Huaweiem
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweiem preložile za 90 dni.
Se je kaj podobnega že kdaj zgodilo? Kakšen primer trgovinske vojne iz zgodovine, ki je imela tako močan vpliv na tehnologijo?
Dan Moren: Ne spomnim se primera, pri katerem bi imela trgovinska vojna tako velik vpliv na tehnološka podjetja. Delno zato, ker se, odkar sem živ, ne spomnim tako hude trgovinske vojne. Nazadnje, ko so se Združene države z neko državo tako hudo sprle glede trgovine, je bila tehnologija omejena na industrijske in kmetijske stroje, tako da ni bilo enakega učinka kot danes.
Carolina Milanesi: Ne spomnim se podobnega primera, da bi kaj tako vplivalo na tehnološki trg, kot sta boj med ameriško vlado in Huaweiem zadnjih nekaj mesecev ter informacija, ki je odjeknila konec prejšnjega tedna.
Kako vidita to trgovinsko vojno, ta spor?
Dan: Tehnologija je velik del naših življenj in dejstvo, da omenjena trgovinska vojna in carinske tarife vplivajo na tehnološki sektor, bo imelo večji vpliv na povprečnega državljana. Do zdaj so ti ukrepi vplivali na kmete in lastnike podjetij, kar je že tako velik del prebivalstva, a spet ni tako velik del, kot ga predstavljajo vsi uporabniki tehnologije. Ima pa ta spor večji vpliv na Kitajskem, kjer je več legitimnih alternativ za Huaweieve telefone, saj to podjetje v Ameriki ni tako razširjeno.
Carolina: Ne vem, kako se bo to izšlo. Novice spremljamo od nedelje. Amerika je zdaj določila 90-dnevni rok. Moramo se zavedati, da ljudje ob imenu Huawei najprej pomislijo na telefone, a to podjetje dela tudi infrastrukturo za mobilna omrežja. Država je tako morala pomiriti podjetja, ki uporabljajo Huaweievo opremo, da bo ta oprema po tej prepovedi še vedno delovala.
Kakšen je bil odziv Američanov? So ljudje zaskrbljeni?
Dan: Huawei ni velik igralec pri nas. Apple in Samsung imata neprimerno večji delež na trgu. Potem je tu še Motorola, ki je manjša, a ima vseeno kar velik delež. Skušam se spomniti, ali poznam koga, ki bi imel Huaweiev telefon ali katero koli drugo njegovo napravo. Dejansko ne poznam nikogar. Zato mislim, da bo to večji problem na Kitajskem, ker je tam več izbire telefonov. Morebitna večja težava tega spora je tisti del Huaweia, ki skrbi za infrastrukturo mobilnih omrežij, kot so oddajniki in strežniki. O tem sicer ljudje ne razmišljajo, a to vseeno vpliva na uporabo pametnih telefonov.
Carolina: Zanimivo bo videti, kako se bo ta trgovinska vojna med Kitajsko in Ameriko nadaljevala. Kitajska lahko zadeve poslabša za prodajo izdelkov, za podjetja, veliko industrije je odvisne od Kitajske. Ogromno nove tehnologije prihaja iz Kitajske … Amerika se počuti ogroženo, da bo Kitajska prevzela to titulo največje in najnaprednejše države v digitalnem svetu. Pomislite na storitve v oblaku in umetno inteligenco, vse to so področja, v katera vlaga Kitajska in zelo hitro napreduje. Tukaj je ogromna razlika med Kitajsko in Združenimi državami. Kitajska vlada podpre ogromno naložb in podjetij, ki ustvarjajo nove tehnologije, mobilno omrežje 5G, samovozeče avtomobile, umetno inteligenco, storitve v oblaku. Tukaj v ZDA ni tako, vlada ne razume in ne kaže toliko zanimanja za vse te tehnologije in doprinos teh podjetij svetu.
Trgovinski spor verjeto ne prinaša pozitivnih sprememb za uporabnika ali trg. Kaj se bo zgodilo?
Dan: Nekih konkretnih prednosti, ki bi prišle iz tega spora, ne vidim. Dolgoročno se bo sicer treba spopasti z nespoštovanjem intelektualne lastnine, ki jo prakticira Kitajska, a takšni ukrepi, kot je ta, dvomim, da bodo kakor koli pomagali. Negativni učinki, ki se kažejo zdaj, so veliko večji minus kot plus. A tako se je ameriška administracija odločila in ključno vprašanje je, ali se bo ta vojna še razvijala, ko bo naslednje leto pri nas konec volitev.
Carolina: Veliko uporabnikov verjetno ne ceni dovolj te povezave in prepletenosti med ZDA in Kitajsko, ko pride do tehnološkega sveta. Ljudje se zelo hitro odzovejo s komentarji, kot so “Ne potrebujemo kitajske tehnologije”, “ne potrebujemo kitajskih telefonov”, pozabljajo pa, da je ogromno telefonov, ki jih uporabljamo, vključno z iPhoni, proizvedenih na Kitajskem. To je svet, v katerem živimo, pa ne gre samo za tehnologije, tukaj so oblačila, ki jih nosite, igrače, s katerimi se igrajo vaši otroci. Skratka, težko se je danes izogniti oznaki “Narejeno na Kitajskem”. Nekatera tehnološka podjetja so poskušala preseliti proizvodnjo na Tajsko ali na Filipine, ampak vse to zahteva čas in Kitajska je še vedno jedro ogromno stvari, ki jih uporabljamo vsak dan.
Uveljavitev in uporaba pametnega videonadzora sta se še pred kratkim zdeli rezervirani samo za Kitajsko, ki si varstvo osebnih podatkov in človekove pravice razlaga drugače kot Evropska unija. Zdaj videonadzor, ki deluje ob pomoči umetne inteligence, (začasno?) uvaja tudi Francija. Zagovorniki pravijo, da je nujen zaradi varnosti tako množičnih prireditev, kot so olimpijske igre, nasprotniki pa so ostri, saj nekaj, kar krši človekove pravice, ne sodi v središče Evrope.
Odbita do bita v osmo sezono podkasta o sodobnih tehnologijah vstopa z intervjujem z ministrico za digitalno preobrazbo Republike Slovenije. Digitalizacijo Slovenije že vsaj desetletje obljublja vsaka vlada, se pa prebivalci Slovenije še ne moremo strinjati, da živimo v digitalni državi ali družbi. Zakaj kljub številnim primerom dobrih praks nimamo enotnih informacijskih sistemov za uporabo javnih storitev, po kom se zgledovati, zakaj plastične kartice premagajo pametni telefon in kako kljub vsesplošnemu dvomu in strahu pred spremembami dvigniti digitalno pismenost?
Besedo v zadnji epizodi sedme sezone imajo odbiti poslušalci.
Za Odbito do bita Isobel Cockerell razmišlja o pomenu novinarstva v času vseprisotnih spletnih mnenj in o spletnih družbenih medijih, ki odlično uspevajo kljub težavam in škandalom, ki jim ni videti konca.
Cosplay je lahko le prostočasna dejavnost, subkultura, umetnost ali del resne in dobičkonosne industrije. Ljubitelji cosplaya se družijo na tekmovanjih in konvencijah, oblečeni v like iz sveta znanstvenofantastičnih serij, filmov in videoiger.
Nasilje na spletu je postalo med odraslimi in tudi mladimi nekaj običajnega, nepomembnega, razumljeno je kot šala. Nasilje na spletu pa ima lahko tudi posledice v resničnem življenju.
Zabavna industrija ima več milijonov uporabnikov po vsem svetu, velike količine denarja, a tudi številne težave. Kako stavka scenaristov v Združenih državah Amerike vpliva na televizijske serije in šove, ki jih tako radi gledamo?
Kaj umetna inteligenca prinaša v sicer tradicionalno umetnost, ki velja za kreativno in unikatno?
Aplikacije za vreme so med najbolj priljubljenimi na naših telefonih. Uporabljamo privzete in naložene, tudi plačljive. Nekatere veljajo za boljše, druge za slabše. Zakaj? In kako prepoznati aplikacijo, ki bo natančno napovedala vreme?
Slovenci v igričarski pismenosti ne izstopamo v primerjavi z drugimi državami. Razumevanje in zanimanje se povečujeta, so pa javne in medijske debate pogosto povezane le z negativnimi učinki igranja iger, zasvojenostjo in predsodki. V Odbiti do bita zato tokrat igre, ki lahko imajo pozitivne učinke. Igre, ki pomagajo premagovati krizo, strah, misel na samomor ali alkoholizem.
Kako (ne)uporaben je najbolj zloglasen robot na svetu? Zaradi ChatGPT-ja strokovnjaki celo predlagajo ustavitev razvoja umetne inteligence, Italija pa se je kot prva zahodna država odločila za prepoved uporabe ChatGPT-ja.
Tik Tok je izjemno priljubljen tudi med mladimi v Sloveniji, čeprav z vsebinami, algoritmi in zbiranjem podatkov ne prispeva k temu, da bi bil drugačen ali boljši od drugih velikih igralcev na trgu.
Miniserija raziskuje Tik Tok, ki je hkrati najbolj priljubljeno in osovraženo družabno omrežje na svetu. Dezinformacije so v zadnjih letih velika in pomembna tema. Nekaj, kar je včasih sodilo za šank, se danes v obsežnejših oblikah pojavlja v spletnih objavah in komentarjih. Je Tik Tok zaradi ohlapne regulacije in algoritma, ki daje pomembnost tudi uporabnikom z manj sledilci, privlačnejši za dezinformacije?
Tik Tok mesečno uporablja milijarda aktivnih uporabnikov po vsem svetu. Priljubljen, zabaven, za mlade. To so najpogostejši opisi za Tik Tok. Pa tudi nevaren, zasvojljiv, prepovedan.
Jeseni lani je v Sloveniji odmeval prvi primer, ko je delovna inšpekcija z denarno kaznijo oglobila vplivneža zaradi nezakonitega dela otrok. Odprl je številna vprašanja o razumevanju spletnega sveta in ureditvi pravil za platforme, ki niso več nove. Oglaševalski modeli se v digitalnem okolju bliskovito hitro spreminjajo, težava je, ker regulacija za njimi caplja prepočasi.
V električnem avtomobilu te pozimi zebe zaradi varčevanja z baterijo. Baterije imajo rok trajanja in jih ni mogoče reciklirati. Z električnim vozilom ne prideš daleč, polnjenje pa traja veliko časa. Res? Odbita do bita preverja mite, ki veljajo o električnih vozilih, in išče resnico. Dejstvo je, da so električna vozila za večino še vedno cenovno nedostopna, zato se posvečamo tudi novici o padcu cen (Teslinih) avtomobilov. Bo to vplivalo na trg?
Dobrodošli v svetu digitalnih financ. Na trgu je vedno več aplikacij za trgovanje z delnicami. So povod za spreminjanje razmišljanja uporabnikov o upravljanju z osebnimi financami? Borza je bolj dostopna, finančnega znanja je več, trgovanja z manjšimi zneski vedno več. Opozarjamo na nujnost pazljivosti pri izbiri kriptomenjalnice, tudi zaradi podjetja FTX, ki je v kripto svetu odgovorno za odmevno prevaro in izgubo denarja.
Upravljalnik gesel LastPass po svetu uporablja 30 milijonov ljudi. Upravičeno nas skrbi, ko beremo novice o vdoru in kraji gesel uporabnikov. V Sloveniji te dni najpogosteje poročajo o številnih vdorih v mobilne denarnice. Kljub ozaveščenosti in opozorilom je žrtev lahko kdor koli.
V odbiti mini seriji raziskujemo Be Real, Mastodon in Discord, ki nimajo nujno veliko skupnega, se pa od uveljavljenih in velikih omrežij razlikujejo po skrbi za uporabnika in skupnost. Discord, ki živi od leta 2015, je platforma za komuniciranje skupine uporabnikov. Zakaj smo jo opazili šele zdaj in kaj ima, česar drugi nimajo? Lahko alternative preživijo in premagajo komercialna omrežja?
Mini odbita serija išče alternative družabnim omrežjem, ki jim uporabniki očitajo izgubo skrbi za dobrobit skupnosti. V drugi epizodi spoznavamo Mastodon, vesolje vozlišč, ki ima odprti protokol in spodbuja komunikacijo med skupnostmi z različnimi interesi. Čeprav Mastodon živi od leta 2016, vzpon doživlja v zadnjih mesecih zaradi migracije tviterašev, ki iščejo alternativno obliko podajanja kratkih sporočil.
Neveljaven email naslov