Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba e-skirojev in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni? Maruši in Anžetu se je v studiu pridružil Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora.
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni?
Spodbujamo souporabo prevoznih sredstev, kolesa so po vsem svetu odlična alternativa avtomobilom, tudi izposoje avtomobilov je vse več. E-skiroji pa so priši kot strela z jasnega in zdi se, da presenečajo predvsem v negativnem smislu. Gost epizode je Marko Peterlin iz Inštituta za politike prostora: “Pojav je popolnoma nov, zato se srečuje s porodnimi težavami. Slovenija tukaj ni izjemna, veliko držav in mest je bilo zelo slabo pripravljenih na prihod e-skirojev, nekatera mesta so jih zato že morala prepovedati, npr. San Francisco.”
Kakšna je v tem hipu zakonska ureditev za uporabo teh prevoznih sredstev (So dovoljena ali sploh ne? Če da, na katerih površinah in pod kakšnimi pogoji?)?
Ministrstvo: Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 69/17 – popr., 68/16, 54/17 in 3/18 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZPrCP) v prvem odstavku 97. člena določa, da se smejo posebna prevozna sredstva v cestnem prometu uporabljati le na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, odvisno od njihove velikosti. Uporabniki posebnih prevoznih sredstev ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci. Nadalje je v petem odstavku 97. člena ZPrCP določeno, da uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor (med katera uvrščamo tudi električni skiro) in ki presegajo hitrost gibanja pešcev, v cestnem prometu ni dovoljena. Uporaba električnih skirojev, skladno z navedenimi določbami ZPrCP, v cestnem prometu torej ni dovoljena.
Policija: Zakonsko določbo je mogoče razlagati na dva načina. Prvi pomeni absolutno prepoved vseh motornih posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu. Drugi pa pomeni, da so motorna posebna prevozna sredstva lahko v cestnem prometu, vendar se ne smejo pri uporabi gibati hitreje od hoje pešca.
Ali policija ali redarji sankcionirajo kršitelje?
Ministrstvo: S temi podatki Ministrstvo za infrastrukturo ne razpolaga.
Policija: Policija glede na razumevanje te določbe uporabe nekaterih motornih prevoznih sredstev ne dopušča in zoper kršitelje ukrepa (gokart, mini moto ipd.), ker tudi zaradi velikosti na te površine ne sodijo, poleg tega pa lahko povzročajo večjo ogroženost pešcev in kolesarjev. Pri ostalih pa ob zavedanju, da zakonodaja ne predvideva in s spremembami le počasi sledi razvoju prometnih sredstev na tem področju, uporabo na način, kot jo predpisuje zakon (hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci, ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev), dopušča.
Kako bo ob slabih izkušnjah iz tujine zakonsko urejeno oddajanje e-skirojev in podobnih prevoznih sredstev pri nas?
Ministrstvo: Predlog zakonske rešitve uporabe posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in presegajo hitrost pešcev, še ni dokončno oblikovan, zato vam na vsa zastavljena vprašanja žal ne moremo odgovoriti. Pri določanju pravil ravnanja voznikov posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor, je z vidika varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu zelo pomemben vidik varnosti šibkejših udeležencev v cestnem prometu (pešcev) ter sam vpliv umestitve novih vrst posebnih prevoznih sredstev na pretočnost v cestnem prometu (razpoložljivost in velikost prometnih površin, na katere se umešča uporabnike posebnih prevoznih sredstev), na kar bomo še posebej pozorni pri oblikovanju dokončne zakonske rešitve.
Ali policija s svojimi praktičnimi izkušnjami na kakršen koli način sodeluje pri sooblikovanju nastajajoče zakonske ureditve?
Policija: Policija kot nadzorni organ je predvsem zainteresirana, da zakon uporabo prevoznih sredstev jasno definira, zato smo Ministrstvu za infrastrukturo predlagali, da zakonsko dikcijo v tem delu ustrezno dopolnijo. Policija je hkrati zainteresirana, da bi bila uporaba električnih skirojev (pogoji in način uporabe) regulirana predvsem z vidika varnosti cestnega prometa.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba e-skirojev in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni? Maruši in Anžetu se je v studiu pridružil Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora.
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni?
Spodbujamo souporabo prevoznih sredstev, kolesa so po vsem svetu odlična alternativa avtomobilom, tudi izposoje avtomobilov je vse več. E-skiroji pa so priši kot strela z jasnega in zdi se, da presenečajo predvsem v negativnem smislu. Gost epizode je Marko Peterlin iz Inštituta za politike prostora: “Pojav je popolnoma nov, zato se srečuje s porodnimi težavami. Slovenija tukaj ni izjemna, veliko držav in mest je bilo zelo slabo pripravljenih na prihod e-skirojev, nekatera mesta so jih zato že morala prepovedati, npr. San Francisco.”
Kakšna je v tem hipu zakonska ureditev za uporabo teh prevoznih sredstev (So dovoljena ali sploh ne? Če da, na katerih površinah in pod kakšnimi pogoji?)?
Ministrstvo: Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 69/17 – popr., 68/16, 54/17 in 3/18 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZPrCP) v prvem odstavku 97. člena določa, da se smejo posebna prevozna sredstva v cestnem prometu uporabljati le na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, odvisno od njihove velikosti. Uporabniki posebnih prevoznih sredstev ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci. Nadalje je v petem odstavku 97. člena ZPrCP določeno, da uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor (med katera uvrščamo tudi električni skiro) in ki presegajo hitrost gibanja pešcev, v cestnem prometu ni dovoljena. Uporaba električnih skirojev, skladno z navedenimi določbami ZPrCP, v cestnem prometu torej ni dovoljena.
Policija: Zakonsko določbo je mogoče razlagati na dva načina. Prvi pomeni absolutno prepoved vseh motornih posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu. Drugi pa pomeni, da so motorna posebna prevozna sredstva lahko v cestnem prometu, vendar se ne smejo pri uporabi gibati hitreje od hoje pešca.
Ali policija ali redarji sankcionirajo kršitelje?
Ministrstvo: S temi podatki Ministrstvo za infrastrukturo ne razpolaga.
Policija: Policija glede na razumevanje te določbe uporabe nekaterih motornih prevoznih sredstev ne dopušča in zoper kršitelje ukrepa (gokart, mini moto ipd.), ker tudi zaradi velikosti na te površine ne sodijo, poleg tega pa lahko povzročajo večjo ogroženost pešcev in kolesarjev. Pri ostalih pa ob zavedanju, da zakonodaja ne predvideva in s spremembami le počasi sledi razvoju prometnih sredstev na tem področju, uporabo na način, kot jo predpisuje zakon (hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci, ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev), dopušča.
Kako bo ob slabih izkušnjah iz tujine zakonsko urejeno oddajanje e-skirojev in podobnih prevoznih sredstev pri nas?
Ministrstvo: Predlog zakonske rešitve uporabe posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor in presegajo hitrost pešcev, še ni dokončno oblikovan, zato vam na vsa zastavljena vprašanja žal ne moremo odgovoriti. Pri določanju pravil ravnanja voznikov posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor, je z vidika varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu zelo pomemben vidik varnosti šibkejših udeležencev v cestnem prometu (pešcev) ter sam vpliv umestitve novih vrst posebnih prevoznih sredstev na pretočnost v cestnem prometu (razpoložljivost in velikost prometnih površin, na katere se umešča uporabnike posebnih prevoznih sredstev), na kar bomo še posebej pozorni pri oblikovanju dokončne zakonske rešitve.
Ali policija s svojimi praktičnimi izkušnjami na kakršen koli način sodeluje pri sooblikovanju nastajajoče zakonske ureditve?
Policija: Policija kot nadzorni organ je predvsem zainteresirana, da zakon uporabo prevoznih sredstev jasno definira, zato smo Ministrstvu za infrastrukturo predlagali, da zakonsko dikcijo v tem delu ustrezno dopolnijo. Policija je hkrati zainteresirana, da bi bila uporaba električnih skirojev (pogoji in način uporabe) regulirana predvsem z vidika varnosti cestnega prometa.
Facebook kjub spremembam in kritikam dnevno uporablja dve milijardi ljudi. Vodstvo po obtožbah skrbi za javno podobo največjega spletnega omrežja na svetu, zato uvajajo in testirajo spremembe, ki znova povdarjajo moč posameznika, ne medijev, organizacij in korporacij. A v veliko primerih se prav prek družine in prijateljev širijo dvomljive, lažne informacije. Facebook nas ideološko zapira v mehurčke! Gosta podkasta: Ethan Zuckerman, medijski strokovnjak z ugledne univerze MIT in Taja Topolovec, direktorica Pod črto. Gostitelja sta Maruša Kerec in Anže Tomić.
Nakupovalni listki, koledarji obšolskih dejavnosti, varnostna gesla za vso družino ... Katere aplikacije uporabljate v družinskih in prijateljskih krogih? Na podkast Odbita do bita se lahko naročite, pripravljata ga Maruša Kerec in Anže Tomić.
Ob koncu lanskega leta je več ustanov, med njimi Googlov projekt Zero in tehniška univerza Gradec, odkrilo ranljivost modernih procesorjev, ki so motorji vseh naših elektronskih naprav. Ranljivosti so poimenovali Meltdown (v Intelovih procesorjih) in Spectre (v vseh ostalih procesorjih) in omogočata vdor v računalnik in dostop do osebnih podatkov. Čeprav vse skupaj ni tako dramatično, kot se je zdelo v začetku leta, je prav, da razložimo kaj se dogaja, ker se tiče vseh nas in naših pametnih naprav.
Vsako leto januarja se na svetovni oder inovacij postavijo uporabne, pa tudi manj uporabe tehnologije, ki nas bodo spremljale v letošnjem letu. Sejem CES, največji sejem zabavne elektronike na svetu, je tako spektakularen kot mesto, ki ga gosti – Las Vegas. Tudi letos je nove tehnologije razstavljalo 2900 podjetij na 250.000 kvadratnih metrih površine. Slovenski novinar Miran Varga pravi, da je na dan prehodil 22.000 korakov in doživel le 60 odstotkov sejma.
Kako so domača tehnološka podjetja izkoristila denar, znanje in slavo svetovnih korporacij? Debata z ustvarjalci zelo uspešnih domačih projektov, nagrajenih z mednarodnimi priznanji in finančno podporo največjih korporacij na svetu. Google in Apple sta prepoznala trud spletnega orodja Parlameter in mobilne pobarvanke Lake, aplikacija Finšpektor, ki omogoča celovit vpogled v porabo javnega denarja, pa čaka na obljubljeno donacijo in svojih pet minut slave.
Tema, ki smo jo že povabili v Odbito do bita pred leti, pa tudi v katero drugo oddajo na Valu 202, ker je tako zelo pomembna in se z leti zelo spreminja. Ne nujno na bolje! Internetna nevtralnost zagotavlja duh odprtega interneta in svet, v katerem imamo možnost izbire. Razmerja med ponudniki in uporabniki interneta naj bi bila enakovredna. Kršitve internetne nevtralnosti so se že dogajale tudi v Sloveniji, ZDA so lani decembra naredile velik korak nazaj, Indija pa je v tem hipu na področju internetne nevtralnosti najbolj napredna država na svetu.
Prvi robot na svetu je dobil državljanstvo, na družabnih omrežjih doma in v ZDA kraljujeta predsednika, Bitcoin je postal tema pogovora na vsakem koraku. Tehnološko leto 2017 je bilo bizarno, zanimivo pa tudi žalostno. Kdo ali kaj ga je narekoval in zaznamoval? O odbitem letu debatirata Maruša Kerec in Anže Tomić.
V Angliji je tisoč mladih med 6. in 17. letom vlogerstvo celo izpostavilo kot poklic, ki bi ga radi opravljali. Kdaj in zakaj je snemanje samega sebe postalo družbeni in spletni fenomen? Gosta podkasta sta najboljši slovenski vloger Ciril Komotar (Komotar minuta) in dr. Tanja Oblak Črnič (Fakulteta za družbene vede).
Po tipkovnicah, miškah in zaslonih svojo epizodo podkasta Odbita do bita dobijo še slušalke, ki so nepogrešljiv del radijske produkcije in vsakodnevnih poti. Maruša Kerec in Anže Tomić debatirata o dilemi med žičnimi in brezžičnimi slušalkami. Slednjih je vedno več tudi zaradi proizvajalcev mobilnih telefonov, ki pri novih modelih ukinjajo vhod za slušalke.
K računalniku sodi oprema, zato se je Odbita do bita podrobno lotila tipkovnic in mišk, na vrsti so še zasloni! Vinsko, bordo ali kričeče rdeča barva? Zaslon je pomemben! In ker pogosto razlike iščemo le v velikosti zaslona, razložimo kaj je še pomembno pri nakupu in uporabi ploskve v katero gledamo vsak dan na vsakem koraku?
Maruša Kerec, Anže Tomić in Sergej Hvala se pogovarjajo o računalniških miškah. Ugotavljajo, da se prepogosto pri nakupu računalnika ukvarjamo s procesorjem ali grafično kartico, pozabimo pa na tipkovnico, miško in zaslon, ki so zaradi neposredne izkušnje bolj pomembni, predvsem za naše telo!
Cenejša membranska ali dražja mehanska tipkovnica? Odbita do bita ugotavlja, da se pogosto preveč ukvarjamo z nakupom računalnika, zaslon, miška in tipkovnica pa ostanejo ob strani. Maruša in Anže testirata mehanske tipkovnice, ki so narejene po meri posameznika, in ugotavljata, da so tipkovnice ustvarile pravo subkulturo.
Estonija je verjetno edina država na svetu, v kateri je 99% vseh storitev digitalnih, za državljane dosegljivih 24/7. Samo analogni so še vedno poroka, ločitev in nakup nepremičnine. Od leta 2005 edini v Evropi tudi volijo prek spleta. Na zadnjih volitvah je spletni glas oddalo 186.000 ljudi, to je 32% vseh oddanih glasov. Odbita do bita pa trdi in dokazuje, da spletne volitve niso najboljša in najbolj varna zamisel. Na debato vabijo estonski e-državljan Jan Jogis, Filip Dobranić z iniciative Danes je nov dan in stalna odbita gostitelja Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita še tretjič opozarja na pomembnost varnostnih kopij. Morda vas bo prepričala filmska zgodba o kraji računalnika, sogovornici Špeli so takrat izginili tudi vsi pomembni študijski in službeni dokumenti. Kako se zavarovati pred krajami, vdori in nepazljivostjo? S kopijami na več lokacijah!
Ker je oktober mesec kibernetske varnosti, se Odbita do bita loteva varnostnih kopij naših podatkov. V prejšnji epizodi ste dobili odgovor na vprašanje, zakaj zunanji disk ni varna izbira, tokrat pa varno shranjujemo fotografije. Sandi Fišer je v minulih osmih letih kot profesionalni fotograf nabral 35 TB fotografij, kam in kako jih shranjuje?
Oktober je mesec kibernetske varnosti. Odbita do bita bo zato v seriji oddaj (tri četrtke zapored) opozarjala na varnost podatkov, ki jih shranjujemo na osebni računalnik. Varnostna kopija namreč ni le shramba na zunanjem disku! Zgodbo pripovedujeta Jure Longyka, avtor oddaje Izštekani, in Tomaž Marič, glasbenik: “Z varnostno kopijo je tako kot s hujšanjem po novem letu. Dva meseca si priden in se držiš obljub, potem na njih pozabiš.”
Veselje je očitno, Maruša Kerec in Anže Tomić se vračata k sodobnim tehnologijam in ocenjujeta jesenske novosti. Največja tehnološka podjetja na svetu novosti predstavijo v predbožičnem času, ko se množično obdarujemo in ponujajo nove različice telefonov, laptopov, pametnih svičnikov, zvočnikov itn. Google pravi, da je mobilne revolucije konec, prihodnost je predvsem premik k umetni inteligenci; oboževalce Appla pa skrbi dilema med 8 in X!
Odbita do bita se seli v devetdeseta. Nekoč zelo napredna tehnologija, mreža strežnikov z imenom IRC, danes namreč še živi! O zlati dobi IRCa in uporabnosti tehnologije Maruša Kerec, Anže Tomić, Gorazd Božič in Miha Rekar.
Tehnologjie, ki izginjajo bodo v valovski Odbiti do bita dobile še tretji del. Maruša Kerec in Anže Tomić tokrat raziskujeta "pagerje", v prevodu pozivnike! Ugotavljata, da obstajajo tudi v resničnem življenju, ne le v filmih. V Sloveniji jih uporabljajo prostovoljni gasilci, v tujini pozivniki celo rešujejo življenja, nepogrešljivi naj bi bili celo za opazovalce ptičev?! Ne zamudite odbite debate!
Maruša Kerec in Anže Tomić v Odbiti nadaljujeta razpravo o tehnologijah, ki izginjajo. Kasete sicer ostajajo iskane, pravi Damir Vodopija, ki v središču Ljubljane prodaja in presnemava kasete. Gostje oddaje so tudi člani benda Dan D, ki so ne tako dolgo nazaj album izdali na kaseti, kjub zavedanju, da kasetofoni skoraj ne obstajajo več!
Neveljaven email naslov