Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsaj na videz se zdi, da živimo v prihodnosti, poslušalci Odbite do bita že nakupujejo brez denarnice, le s telefonom ali pametno uro. V prvi epizodi četrte sezone o sodobnih načinih plačevanja, uporabniški izkušnji, varnosti in tekmi s tujino z Marušo in Anžetom debatira Aleksander Kurtevski, direktor Bankarta.
Google pay, Apple pay, NLB pay, mBills, Abadenarnica ... V Sloveniji vse več ljudi nakupuje brez denarnice in plačuje z mobilnim telefonom in pametno uro
Vsaj na videz se zdi, da živimo v prihodnosti, poslušalci Odbite do bite že nakupujejo brez denarnice. O sodobnih načinih plačevanja, uporabniški izkušnji, varnosti, tekmi s tujino in korporacijami z Marušo in Anžetom debatira Aleksander Kurtevski, direktor Bankarta.
“Ljudje se sploh v finančnem svetu malo težje premaknemo in smo nezaupljivi. Ko smo dobili brezstične kartice, so se vsi spraševali o varnosti, pri telefonih je seveda podobno. Kar je zanimivo pri bančnih storitvah, je to, da se oddaljujejo od bank. Vsak, ki vidi priložnost, jo pograbi.”
Apple Pay, Garmin Pay
— Miha Rekar (@MihaRekar) August 27, 2019
NLB Pay, ker sem komitent NLB in ker deluje odlično.
— Matija Nose (@TheMatN) August 27, 2019
Apple pay, večinoma z uro (N26 in Revolut). Komaj čakam da bom lahko v Wallet dodal kartico svoje banke.
— Domen Krstič (@DomenKrstic) August 27, 2019
M pay (merkatorjeva reč), google pay, paypal… V glavnem ni strahu, občutek je celo boljši kot je bil nekdaj v kitajski restavraciji, ko so kartico nesli “peglat” nekam zadaj.
— Radovan Mikolič (@Wega__) August 27, 2019
Apple Pay uporabljam dnevno, odlično deluje. Najbolj so mi všeč butasti pogledi, ko plačaš 100+€, brez da bi vpisoval PIN, medtem ko oni že besno kulije in podobno iščejo, ko listek začne takoj ven lezt, ker če ni s PIN, mora bit pa s podpisom potrjeno, ane.
— Prijazna Glista (@schoo666) August 27, 2019
Apple Pay. Vse super, res priročno, ko želim samo na hitro skočit v trgovino in mi ni treba s sabo vlačit denarnice. Upam, da ga uredijo tudi naše banke.
— nina (@bunnyechoes) August 27, 2019
Google Pay večinoma, Garmin Pay na vsake tolk. Abadenarnica na vsake tolk. Ne rabim PINa vpisovat pri prvem, drug je pa priročen, če slučajno ne bi imel nič s sabo. :)
— Boyæn (@buneech) August 27, 2019
Apple pay. Ker sem lena in je to najlažja oblika plačevanja. Kljub temu, da občasno ne uspem dopovedat, da ne bo z moneto, kljub temu, da imam v roki telefon.
— tamejhna (@tamejhna) August 27, 2019
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Vsaj na videz se zdi, da živimo v prihodnosti, poslušalci Odbite do bita že nakupujejo brez denarnice, le s telefonom ali pametno uro. V prvi epizodi četrte sezone o sodobnih načinih plačevanja, uporabniški izkušnji, varnosti in tekmi s tujino z Marušo in Anžetom debatira Aleksander Kurtevski, direktor Bankarta.
Google pay, Apple pay, NLB pay, mBills, Abadenarnica ... V Sloveniji vse več ljudi nakupuje brez denarnice in plačuje z mobilnim telefonom in pametno uro
Vsaj na videz se zdi, da živimo v prihodnosti, poslušalci Odbite do bite že nakupujejo brez denarnice. O sodobnih načinih plačevanja, uporabniški izkušnji, varnosti, tekmi s tujino in korporacijami z Marušo in Anžetom debatira Aleksander Kurtevski, direktor Bankarta.
“Ljudje se sploh v finančnem svetu malo težje premaknemo in smo nezaupljivi. Ko smo dobili brezstične kartice, so se vsi spraševali o varnosti, pri telefonih je seveda podobno. Kar je zanimivo pri bančnih storitvah, je to, da se oddaljujejo od bank. Vsak, ki vidi priložnost, jo pograbi.”
Apple Pay, Garmin Pay
— Miha Rekar (@MihaRekar) August 27, 2019
NLB Pay, ker sem komitent NLB in ker deluje odlično.
— Matija Nose (@TheMatN) August 27, 2019
Apple pay, večinoma z uro (N26 in Revolut). Komaj čakam da bom lahko v Wallet dodal kartico svoje banke.
— Domen Krstič (@DomenKrstic) August 27, 2019
M pay (merkatorjeva reč), google pay, paypal… V glavnem ni strahu, občutek je celo boljši kot je bil nekdaj v kitajski restavraciji, ko so kartico nesli “peglat” nekam zadaj.
— Radovan Mikolič (@Wega__) August 27, 2019
Apple Pay uporabljam dnevno, odlično deluje. Najbolj so mi všeč butasti pogledi, ko plačaš 100+€, brez da bi vpisoval PIN, medtem ko oni že besno kulije in podobno iščejo, ko listek začne takoj ven lezt, ker če ni s PIN, mora bit pa s podpisom potrjeno, ane.
— Prijazna Glista (@schoo666) August 27, 2019
Apple Pay. Vse super, res priročno, ko želim samo na hitro skočit v trgovino in mi ni treba s sabo vlačit denarnice. Upam, da ga uredijo tudi naše banke.
— nina (@bunnyechoes) August 27, 2019
Google Pay večinoma, Garmin Pay na vsake tolk. Abadenarnica na vsake tolk. Ne rabim PINa vpisovat pri prvem, drug je pa priročen, če slučajno ne bi imel nič s sabo. :)
— Boyæn (@buneech) August 27, 2019
Apple pay. Ker sem lena in je to najlažja oblika plačevanja. Kljub temu, da občasno ne uspem dopovedat, da ne bo z moneto, kljub temu, da imam v roki telefon.
— tamejhna (@tamejhna) August 27, 2019
Raziskava britanske potrošniške organizacije o zanesljivosti elektronskih naprav je pokazala, da lahko odpove vsaka druga ali pa le vsaka deseta. Z nekaj praktičnimi nasveti vam v Odbiti svetujemo, kako poskrbeti za čim daljšo življenjsko dobo računalnikov, mobilnih telefonov in drugih naprav, brez katerih skoraj ne moremo več.
Evropski parlament, komisija in svet so februaraja sprejeli zadnji dogovor o uporabi tujega mobilnega omrežja v Evropski uniji oziroma o mobilnem gostovanju. Znano je, da bo slednje ukinjeno in se bomo po Evropski uniji kmalu pogovarjali zelo ugodno.
Chatboti sicer niso odkritje tehnologije, so nam pa spet postali zanimivi, ko je konec lanskega leta Facebook razvil klepetalnega robota, ki živi v vašem Facebook okencu in se pogovarja z vami. Prvi chatboti so sicer nastali že pred desetletji, vendar še danes niso posebej priljubljeni ali razširjeni, tudi zaradi slovenščine, jezika, ki ga računalnik težko razume.
Mednarodni raziskovalni projekt FLL – First Lego League otroke med 9. in 15. letom navdušuje za znanost in raziskovanje. Z izzivi se srečujejo tudi slovenski otroci. V Odbiti poslušajte, kako se igrajo z lego roboti!
Podatkovno rudarjenje ali analiza velikih količin podatkov postaja vse bolj aktualno tudi na področju ved o življenju. Prejšnja leta so tako prinesla številne nove tehnologije, ki odkrivajo nepredstavljivo goro novih podatkov tudi na področju medicine, farmacije in genetike. Raziskovalci se trudijo najti orodja, s katerimi bi lahko v teh podatkih iskali nova zdravila, izdelali individualni zemljevid posameznikovega osebnega zdravja in zanj oblikovali tudi čisto posebno diagnostiko. Časi personalizirane medicine so torej pred vrati …
utri bo kot 45. predsednik Združenih držav Amerike prisegel milijarder Donald Trump. Z njim se je morda začela era, v kateri so politiki nehali komunicirati s tradicionalnimi mediji in so komunikacijo z državljani prevzeli kar sami. Trump se namreč ne boji tehnologije, na družbenih omrežjih zapiše, kar mu pade na pamet. In ravno to je eden izmed vidikov, ki mu je vredno nameniti pozornost, ko govorimo o tem, zakaj je premagal Hillary Clinton, ki je na tradicionalnih medijih veljala za favoritko. Kako se je s Trumpom spremenil način političnega komuniciranja na družbenih omrežjih, kaj imata skupnega arabska pomlad in Donald Trump, ali lahko pričakujemo, da se bo njegovo komuniciranje spremenilo po prisegi in morda malce preobetavno vprašanje – ali bo Trump naredil Twitter spet velik?
Tehnološko leto se je kot običajno začelo v Las Vegasu na največjem sejmu zabavne elektronike CES 2017. Vsi najnovejši izdelki najpomembnejših proizvajalcev, futuristične stvaritve in trendi v malem vesolju prebojnih tehnoloških rešitev na enem mestu. Kako izgleda samo prizorišče, kakšne trende so lahko letos zaznali in s kakšnimi napravami se bomo ukvarjali čez nekaj let?
Česa poleg zloglasnih lažnih novic v 2016 ne bi smelo biti? In kakšno bo 2017? Koliko vpliva na razvoj digitalnih tehnologij ima glasnik digitalnih tehnologij Republike Slovenije Marko Grobelnik? V pogovoru tudi o delitveni ekonomiji, umetni inteligenci in orodju, ki v realnem času prebira novice iz vsega sveta, iz njih oblikuje dogodke in sestavlja zgodbe.
Leto 2016 je bilo predvsem pametno. V oddaji Odbita do bita smo se vozili z nadzvočnim vozilom, jadrali čez Atlantik brez posadke in iskali Pikačuja med sprehodom po pametnih hišah. Kaj je prineslo tehnološko leto 2016? Razpravljata Maruša Kerec in Anže Tomić.
Olly je pametni asistent londonskega podjetja Emotech. Robot, ki se je sposoben naučiti človeških navad in se prilagoditi lastnikovi osebnosti. To je tudi njegova največja prednost pred konkurenco. Na največjem sejmu zabavne elektronike na svetu bo dobil nagrade v štirih kategorijah.
Pomivalni stroj, ki sam naroči tabletke, ko jih zmanjka, ogledalo, ki ti ob jutranjem umivanju zob prikaže vremensko napoved in novice dneva, kosilnica, ki sama pokosi travo … Odbita do bita se sprašuje, kako pametne so lahko hiše? Vabljeni na sprehod po pametnih prostorih, Gregor in Matevž bosta razložila, kako je živeti s sto ali več pametnimi napravami.
Resni mediji se pogosto slepimo, da smo najpomembnejši posredniki resničnih in preverjenih informacij. A nismo edini in nezmotljivi odbiratelj. Posamezniki se na družabnih omrežjih dnevno odločamo, čemu verjeti. Facebook je z več kot 1,7 milijarde aktivnih uporabnikov za številne edini in glavni vir informacij. Kdo in kako pa naj presoja o resničnosti informacij na tem družabnem omrežju? O tem tudi z Ryanom Evansom, odgovornim urednikom multimedijske platforme Warontherocks.
Drugo serijo nedeljske tekme poletov v Planici je ob 11.40 spremljalo 731.300 gledalcev. Kako raziskovalci gledanosti televizijskih programov pridejo do tako natančnih številk? Pregledali bomo dve metodi ugotavljanja, ki vsaka s svojim pristopom in tehnologijo stremita k čim bolj natančnemu preučevanju strukture gledalstva. Lahko boljši pogled na drugo stran ekrana zagotovijo večji vzorci ali natančno spremljanje navad gledalcev?
Matic in Ana. Informatik in matematičarka. Ker sta nekajkrat ostala brez družbe za kino, sprehod, plavanje ali potovanje sta razvila Semaforum. Spletna stran je namenjena iskanju sopotnikov, sošpornikov in sokulturnikov in povezuje posameznike s podobnimi interesi in zanimanji.
Panamski dokumenti niso zanimivi samo z vsebinskega vidika, ampak tudi tehnološkega. Obsegajo 11,5 milijona dokumentov oziroma kar 2,6 tera bajta podatkov. Kakšna orodja so uporabljali razvijalci in novinarji, kako so poskrbeli za varnost, kaj pomenijo novi pristopi pri projektu za razvoj podatkovnega novinarstva?
Bi se morali za časa življenja ukvarjati s svojo digitalno zapuščino? Ali razmišljamo o digitalni zapuščini in o digitalni sledi, ki bo ostala na internetu po naši smrti?
Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti. Zato tudi letos opozarjamo, ker število spletnih prevar kljub rednemu ozaveščanju narašča. O prevarah pri spletnem nakupovanju, izsiljevanju z intimnimi posnetki in novih goljufijah, ki se pojavljajo z novimi spletnimi platformami.
Sredi Evropskega tedna programiranja bo Odbita pogledala na domače znanje. Študenti in profesorji na ljubljanski Fakulteti za računalnštvo in informatiko so razvili programe Code Q, ki pomaga pri učenju programiranja in analizira napake, ki se dogajajo študentom ob učenju programskih jezikov. Za kaj vse ga bodo lahko uporabljali v prihodnosti?
Preciznemu očesu kamere nič ne uide. Vsake oči vidijo drugače, robotske pa vedno enako. Pri čim natančnejši diagnostiki je to zelo pomembno, zato se pri obravnavi številnih bolezni ljudje vse bolj zatekamo k umetni inteligenci. Eno takih področij, kjer na pomoč prihajajo stroji, je tudi multipla skleroza. V Evropi razvijajo posebno napravo, ki bo lahko pri bolniku s to boleznijo jasno opredelila, kako daleč je ta napredovala.
Neveljaven email naslov