Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot navaja Pravilnik iz leta 1973, se Borštnikov prstan podeljuje vsako leto izmenično »najzaslužnejšemu slovenskemu dramskemu igralcu ali igralki«.
Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prva prejemnica je bila Elvira Kralj, prvi prejemnik Vladimir Skrbinšek. S tem znamenitim slovenskim igralcem začenjamo oddajo 50 let Borštnikovega prstana: Prejemniki.
To je druga od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50-letnici podeljevanja Borštnikovega prstana. V njej lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemniki. Tudi tokrat pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, širijo pogled na gledališki in festivalski utrip preteklih desetletij.
Prejemniki Borštnikovega prstana v odlomkih iz predstav oziroma radijskih oddaj (po vrstnem redu):
Vladimir Skrbinšek (Borštnikov prstan 1971) kot Papež Pij XII v: Rolf Hochhuth, Namestnik božji, režija Jože Gale, Mestno gledališče ljubljansko, 1966/67. (Na posnetku ga slišimo v dialogu z Zlatkom Šugmanom, prejemnikom leta 1986, kot Patrom Riccardom Fontano.)
Slavko Jan (Borštnikov prstan 1974) kot Orest v: Hugo von Hoffmansthal, Elektra, radijska igra, priredba in režija Maša Slavec, Radio Ljubljana, 17. 2. 1954. (Odlomek uvede Ivan Jerman, prejemnik leta 1980 kot Orestov vzgojitelj.)
Boris Kralj (Borštnikov prstan 1990) kot Grof Kent v: William Shakespeare, Kralj Lear, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1963/64. (Na posnetku ga slišimo v dialogu z Danilom Benedičičem, prejemnikom leta 1989, kot Vitezom.)
Polde Bibič (Borštnikov prstan 1984) kot Polonij in Danilo Benedičič (Borštnikov prstan 1989) kot Hamlet v: William Shakespeare, Hamlet, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1968/69.
Jurij Souček (Borštnikov prstan 1994) kot Komisar Jeremija in Lojze Rozman (Borštnikov prstan 1988) kot Simon v: Primož Kozak: Afera, režija France Jamnik, Drama SNG v Ljubljani, 1961/62.
Arnold Tovornik (Borštnikov prstan 1972) kot Komisar Jeremija v: Primož Kozak: Afera, režija Branko Gombač, Drama SNG Maribor, 1973/74.
Dare Valič (Borštnikov prstan 2016) kot Aleksander v: Vitomil Zupan, Aleksander praznih rok, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1970/71.
Ivan Jerman (Borštnikov prstan 1980) kot Zdravnik v: Max Frisch, Andorra, režija Viktor Molka, Drama SNG v Ljubljani, 1962/63. (Na posnetku ga slišimo v dialogu s Poldetom Bibičem, prejemnikom leta 1984, kot Andrijem.)
Maks Furijan (Borštnikov prstan 1978) kot Učitelj v: Max Frisch, Andorra, režija Viktor Molka, Drama SNG v Ljubljani, 1962/63. (Na posnetku ga slišimo v dialogu s Poldetom Bibičem, prejemnikom leta 1984, kot Andrijem.)
Bert Sotlar (Borštnikov prstan 1982) kot Ponza v: Luigi Pirandello, Kaj je resnica, režija Andrej Hieng, Drama SNG v Ljubljani, 1966/67.
Igor Samobor (Borštnikov prstan 2012) kot Peer Gynt in Ivo Ban (Borštnikov prstan 1996) kot Dovrejski starina v: Henrik Ibsen, Peer Gynt, režija Slobodan Unkovski, Drama SNG v Ljubljani, 1991/92.
Rado Nakrst (Borštnikov prstan 1976) kot Policaj v: Anton Leskovec, Dva bregova, režija Jože Babič, SSG v Trstu, 1975/76.
Janez Hočevar (Borštnikov prstan 2010) kot Jerman in Zlatko Šugman (Borštnikov prstan 1986) kot Župnik v: Ivan Cankar, Hlapci, režija Dušan Jovanović, Mestno gledališče ljubljansko, 1980/81.
Janez Bermež (Borštnikov prstan 1998) kot Julijan Ščuka v: Ivan Cankar, Za narodov blagor, režija Mile Korun, SLG Celje, 1966/67. (Na posnetku ga slišimo v dialogu z Aleksandrom Krošlom, prejemnikom leta 2000, kot Aleksejem pl. Gornikom.)
Aleksander Krošl (Borštnikov prstan 2000) kot Florijan Falac in Bine Matoh (Borštnikov prstan 2004) kot Peter Pajot v: Gregor Strniša, Ljudožerci, režija Mile Korun, PDG Nova Gorica, 1987/88.
Radko Polič (Borštnikov prstan 2002) kot Dr. Poročevalec v: Dominik Smole, Zlata čeveljčka, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1982/83.
Peter Ternovšek (Borštnikov prstan 2006) kot Peter v: Tone Partljič, Ščuke pa ni, režija Jože Babič, Drama SNG Maribor, 1973/74.
Boris Cavazza (Borštnikov prstan 1992) kot Skapin in Aleksander Valič (Borštnikov prstan 2008) kot Geront v: Jean-Baptiste Poquelin Moliere: Skapinove zvijače, Literarni večer: Boris Cavazza, redaktor France Vurnik, Radio Ljubljana, 15. 5. 1986.
Janez Škof (Borštnikov prstan 2018) kot Amor v: Emil Filipčič, Psiha, režija Vito Taufer, Slovensko mladinsko gledališče, 1993/94.
Vlado Novak (Borštnikov prstan 2014) kot Baron Naletel in Peter Boštjančič (Borštnikov prstan 2020, najnovejši prejemnik) kot Matiček v: Anton Tomaž Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, režija Vito Taufer, SLG Celje, 1993/94.
V oddaji so uporabljeni: gradivo iz arhiva RTV Slovenija in gradivo, ki ga hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter zvočni zapisi iz videoposnetkov predstav v avtorstvu Toneta Stojka.
Avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. Zvočno so jo sooblikovali tonski mojstri Radia Slovenija, končno zvočno podobo je oblikoval Miha Juvan. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, glasbena oprema: Marko Šetinc. Posneto v studiih Radia Slovenija in Radia Maribor, med julijem in oktobrom 2020.
Oddaji 50 let Borštnikovega prstana: Prejemnice in Prejemniki sta nastali v sodelovanju Tretjega programa RAS in Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja, v partnerstvu s Festivalom Borštnikovo srečanje.
766 epizod
Oder, oddaja o sočasnem gledališču, želi podrobno in čim bolj celostno spremljati in predstavljati trenutno domače gledališko dogajanje. Prav tako izpostavlja tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Ustvarjanje oddaje je aktualno in raziskovalno. ODER se srečuje s produkcijo slovenskih institucionalnih gledaliških hiš, neodvisne scene, plesnim gledališčem, opero ter mejnimi uprizoritvenimi praksami. Vključuje pregled sočasnih premier, pogovore z ustvarjalci, pregled festivalskega dogajanja in napoved pomembnejših prihodnjih dogodkov. Pogledamo tudi, kje gostujejo domači gledališčniki.
Kot navaja Pravilnik iz leta 1973, se Borštnikov prstan podeljuje vsako leto izmenično »najzaslužnejšemu slovenskemu dramskemu igralcu ali igralki«.
Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prva prejemnica je bila Elvira Kralj, prvi prejemnik Vladimir Skrbinšek. S tem znamenitim slovenskim igralcem začenjamo oddajo 50 let Borštnikovega prstana: Prejemniki.
To je druga od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50-letnici podeljevanja Borštnikovega prstana. V njej lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemniki. Tudi tokrat pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, širijo pogled na gledališki in festivalski utrip preteklih desetletij.
Prejemniki Borštnikovega prstana v odlomkih iz predstav oziroma radijskih oddaj (po vrstnem redu):
Vladimir Skrbinšek (Borštnikov prstan 1971) kot Papež Pij XII v: Rolf Hochhuth, Namestnik božji, režija Jože Gale, Mestno gledališče ljubljansko, 1966/67. (Na posnetku ga slišimo v dialogu z Zlatkom Šugmanom, prejemnikom leta 1986, kot Patrom Riccardom Fontano.)
Slavko Jan (Borštnikov prstan 1974) kot Orest v: Hugo von Hoffmansthal, Elektra, radijska igra, priredba in režija Maša Slavec, Radio Ljubljana, 17. 2. 1954. (Odlomek uvede Ivan Jerman, prejemnik leta 1980 kot Orestov vzgojitelj.)
Boris Kralj (Borštnikov prstan 1990) kot Grof Kent v: William Shakespeare, Kralj Lear, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1963/64. (Na posnetku ga slišimo v dialogu z Danilom Benedičičem, prejemnikom leta 1989, kot Vitezom.)
Polde Bibič (Borštnikov prstan 1984) kot Polonij in Danilo Benedičič (Borštnikov prstan 1989) kot Hamlet v: William Shakespeare, Hamlet, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1968/69.
Jurij Souček (Borštnikov prstan 1994) kot Komisar Jeremija in Lojze Rozman (Borštnikov prstan 1988) kot Simon v: Primož Kozak: Afera, režija France Jamnik, Drama SNG v Ljubljani, 1961/62.
Arnold Tovornik (Borštnikov prstan 1972) kot Komisar Jeremija v: Primož Kozak: Afera, režija Branko Gombač, Drama SNG Maribor, 1973/74.
Dare Valič (Borštnikov prstan 2016) kot Aleksander v: Vitomil Zupan, Aleksander praznih rok, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1970/71.
Ivan Jerman (Borštnikov prstan 1980) kot Zdravnik v: Max Frisch, Andorra, režija Viktor Molka, Drama SNG v Ljubljani, 1962/63. (Na posnetku ga slišimo v dialogu s Poldetom Bibičem, prejemnikom leta 1984, kot Andrijem.)
Maks Furijan (Borštnikov prstan 1978) kot Učitelj v: Max Frisch, Andorra, režija Viktor Molka, Drama SNG v Ljubljani, 1962/63. (Na posnetku ga slišimo v dialogu s Poldetom Bibičem, prejemnikom leta 1984, kot Andrijem.)
Bert Sotlar (Borštnikov prstan 1982) kot Ponza v: Luigi Pirandello, Kaj je resnica, režija Andrej Hieng, Drama SNG v Ljubljani, 1966/67.
Igor Samobor (Borštnikov prstan 2012) kot Peer Gynt in Ivo Ban (Borštnikov prstan 1996) kot Dovrejski starina v: Henrik Ibsen, Peer Gynt, režija Slobodan Unkovski, Drama SNG v Ljubljani, 1991/92.
Rado Nakrst (Borštnikov prstan 1976) kot Policaj v: Anton Leskovec, Dva bregova, režija Jože Babič, SSG v Trstu, 1975/76.
Janez Hočevar (Borštnikov prstan 2010) kot Jerman in Zlatko Šugman (Borštnikov prstan 1986) kot Župnik v: Ivan Cankar, Hlapci, režija Dušan Jovanović, Mestno gledališče ljubljansko, 1980/81.
Janez Bermež (Borštnikov prstan 1998) kot Julijan Ščuka v: Ivan Cankar, Za narodov blagor, režija Mile Korun, SLG Celje, 1966/67. (Na posnetku ga slišimo v dialogu z Aleksandrom Krošlom, prejemnikom leta 2000, kot Aleksejem pl. Gornikom.)
Aleksander Krošl (Borštnikov prstan 2000) kot Florijan Falac in Bine Matoh (Borštnikov prstan 2004) kot Peter Pajot v: Gregor Strniša, Ljudožerci, režija Mile Korun, PDG Nova Gorica, 1987/88.
Radko Polič (Borštnikov prstan 2002) kot Dr. Poročevalec v: Dominik Smole, Zlata čeveljčka, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1982/83.
Peter Ternovšek (Borštnikov prstan 2006) kot Peter v: Tone Partljič, Ščuke pa ni, režija Jože Babič, Drama SNG Maribor, 1973/74.
Boris Cavazza (Borštnikov prstan 1992) kot Skapin in Aleksander Valič (Borštnikov prstan 2008) kot Geront v: Jean-Baptiste Poquelin Moliere: Skapinove zvijače, Literarni večer: Boris Cavazza, redaktor France Vurnik, Radio Ljubljana, 15. 5. 1986.
Janez Škof (Borštnikov prstan 2018) kot Amor v: Emil Filipčič, Psiha, režija Vito Taufer, Slovensko mladinsko gledališče, 1993/94.
Vlado Novak (Borštnikov prstan 2014) kot Baron Naletel in Peter Boštjančič (Borštnikov prstan 2020, najnovejši prejemnik) kot Matiček v: Anton Tomaž Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, režija Vito Taufer, SLG Celje, 1993/94.
V oddaji so uporabljeni: gradivo iz arhiva RTV Slovenija in gradivo, ki ga hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter zvočni zapisi iz videoposnetkov predstav v avtorstvu Toneta Stojka.
Avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. Zvočno so jo sooblikovali tonski mojstri Radia Slovenija, končno zvočno podobo je oblikoval Miha Juvan. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, glasbena oprema: Marko Šetinc. Posneto v studiih Radia Slovenija in Radia Maribor, med julijem in oktobrom 2020.
Oddaji 50 let Borštnikovega prstana: Prejemnice in Prejemniki sta nastali v sodelovanju Tretjega programa RAS in Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja, v partnerstvu s Festivalom Borštnikovo srečanje.
Teden dni pred mednarodnim dnevom gledališča in začetkom 53. Tedna slovenske drame se sprašujejo selektor festivala Rok Bozovičar, Vilma Štritof, selektorica 58. Borštnikovega srečanja in Tadeja Krečič, kakšno je slovensko gledališče ta trenutek in kaj nam prinašata največja gledališka festivala. Kritično in poznavalsko komentirajo postkoronsko dogajanje na naših odrih, izbora tekmovalnih predstav, najbolj izstopajoče značilnosti selektorskih odločitev v luči odsotnosti klasikov in menjave generacij med ustvarjalci.
Tokrat v oddaji gostimo enega najopaznejših slovenskih ustvarjalcev sodobnega plesa. Ustanovil je prvi stalni ansambel za sodobni ples pri nas, v svojih treh desetletjih delovanja pa je gostoval po vsem svetu. Večkrat nagrajeni umetnik je zdaj tudi dobitnik nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo. O plesni poetiki, ustvarjanju iz svojih lastnih korenin, koreografskem ozaveščanju gibalnih načel ter večnem iskanju svobode in transcendence se bomo pogovarjali s plesalcem in koreografom Iztokom Kovačem. (foto: Iztok Kovač v plesnem filmu "Vrtoglavi ptič" © Žiga Koritnik)
Katja Legin je v slovenskem prostoru in širše uveljavljena plesno-gledališka ustvarjalka, ki si je po šolanju v Veliki Britaniji ter začetnem angažmaju v plesnem ansamblu En-KnapGroup, začrtala samostojno umetniško pot. Na njej ustvarja lastna in kolektivna odrska dela, iz zadnjega obdobja so: Variacije na počasnost: Time Out, Zavezano, Oh, kako zelo običajno, sodeluje z različnimi plesnimi in gledališkimi umetnicami in umetniki, kot plesalka, performerka, dramaturška svetovalka, kuratorka in drugo. Zaključila je tudi podiplomski študij režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, med katerim se je ukvarjala predvsem s projekti, ki so se dotikali vprašanj improvizacije, živosti in performativnih kvalitet, teoretično je svoje raziskovanje zapisala v knjigi Dvojnosti: Performer in njegovo delo, ki je pri Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega izšla leta 2012. Performans in improvizacija sta še vedno vodilna motiva odrskega ustvarjanja Katje Legin. foto: Marcandrea, www.krusce.si
V drugi oddaji, v kateri se srečujemo s Špelo Trošt, umetnico in producentko, ki je po opravljenem magisteriju iz dramaturgije študij nadaljevala in ga sklenila z doktorsko disertacijo z naslovom Genealogija pojma prisotnosti v uprizoritvenih umetnostih, vas vabimo, da prisluhnete sintezi tega raziskovalnega dela. V njem avtorica preko študij ključnih gledaliških reformatorjev dvajsetega stoletja ter nanašajoč se na filozofska dognanja v zvezi s pojmom prisotnosti, predstavi postopne metamorfoze prisotnosti telesa na stičiščih med gledališčem in performansom, body artom in post-organskim performansom. fotografija s performansa Moja pojavnost nima več ostrih robov, arhiv Zavod Sploh
»Efemeren dogodek, brez spomina, nepovraten potrošek energije, zaznamovan z neposredno prisotnostjo oziroma čisto prisotnostjo.« Vabimo vas k poslušanju pogovora z igralko in performerko, producentko pri društvu Via Negativa in zavodu Sploh, magistrico dramaturških znanosti in doktorico znanosti na področju filozofije in teorije vizualne kulture. S Špelo Trošt smo spregovorili o njenem življenju na odru, za odrom, nasproti odra, z odra k teoriji in s teorijo spet na oder. Pa tudi o ustvarjanju na filmu in videu ter njenim drugim profesionalnim pojavnostim. foto: arhiv Zavod Sploh
»Dramaturgija je danes bolj kot kdajkoli umetniško cvetoče polje, ki se po eni strani nenehno širi, po drugi pa ga poseljujejo različni diskurzi in prakse, izhajajoči iz drugih družbenih in kulturnih krogov. Hkrati s tem, ko opazujemo, kako se je dramaturgija izluščila iz drame, gledališkega odra, črne škatle in celo uprizoritve v najširšem umetniškem smislu, lahko sledimo tudi temu, kako nanjo vplivajo današnji mediji, kino, splet, upravljanje dela, izobraževalni sistem, popularna glasba, življenjski slogi, organizacija zaznavanja in pozornosti, kakor tudi finančna kriza, protesti, skupščine in samoorganizirane skupnosti, ki so se v zadnjih letih pojavile v Evropi.« V besedilu O krajinski dramaturgiji danes zapiše teoretičarka, dramaturginja in režiserka Ana Vujanović. Z njo se je leta 2019 pogovarjala Saška Rakef, pogovor pa smo prepletli z odlomki iz besedila.
Tokratni gost oddaje je večkrat nagrajeni režiser, ki je režiral domala v vseh slovenskih gledališčih. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo kot redni profesor poučuje na katedri za gledališko in radijsko režijo, pred kratkim pa je na odrske deske postavil predstavo Strah in beda Tretjega rajha, ki na tnalo postavlja novodobne oblike fašizma. O večni aktualnosti Brechtovega gledališkega sveta, nočni mori sedanjika, poziciji realnega v teatru in dramaturgiji prevare, smo v živo v studiu 3. programa - programa Ars, govorili z režiserjem Sebastijanom Horvatom.
Zala Dobovšek, dramaturginja in teatrologinja, znana tudi po svojem preciznem kritičnem pisanju, se je v času svojega doktorskega študija ukvarjala s temo vojne in gledališča. Svojo disertacijo je preoblikovala v knjigo, ki jo je lansko leto izdala pri Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega. V knjigi Gledališče in vojna je avtorica raziskala gledališko produkcijo, ki je nastajala v obleganem Sarajevu, ter obravnavala predstave Oliverja Frljića, ki je travmo vojne tematiziral v obdobju, ko je ta že minila. Zala Dobovšek je poleg zgodovinske analize v svojo raziskavo vstopila tudi s teoretskega vidika. V oddaji Oder lahko prisluhnete njenemu razumevanju političnosti gledališča in njegovimi estetsko etičnimi razsežnostmi. Foto: MGL
" V njenem pisanju čutimo velik pisateljski talent. Anna se je zelo zgodaj zavezala pisanju. To je bila njena želja, njena ambicija, njeno veselje, njena nadarjenost, ki jo je čutila kot svoje osebno poslanstvo. Ob prebiranju dnevnika se nehote sprašujemo tudi o tem, koliko talentov, koliko Mozartov, Beethovnov, Michelangelov … koliko izjemnih pisateljev, slikarjev, lahko pokonča genocidna politika. Pa ne samo talentov, koliko življenj, in vsako življenje je vesolje, je izginilo zaradi nespametnega sovraštva, ki ga je generira prav politika. Ne samo včasih. Tudi danes." Tako je ob predstavi Dnevnik Ane Frank, kot je naslov tudi izvirnega dnevniškega zapisovanja deklice, ki je s skupaj s svojo družino in še eno judovsko družino mesece in leta preživljala utesnjena v skrivališču, napisal režiser predstave in avtor dramatizacije Vinko Möderndorfer. O napetih, razburljivih odnosih v stanovanju, ki je zamejeno v odrski prostor, upanju in strahu, da jih bodo nacisti odkrili, več režiser predstave Vinko Möderndorfer, ki je tako v Mini teatru na oder postavil enega najpomembnejših del o zatiranju Judov v prejšnjem stoletju. Z njim se je za oddajo Oder pogovarjala Magda Tušar. Režija in dramatizacija: Vinko Moderndorfer Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Meta Sever Video: Atej Tutta Lektor: Jože Faganel Igrajo: Anna Frank: Gaja Filač Margot Frank: Saša Pavlin Stošić Edith Frank: Medea Novak Otto Frank: Tadej Pišek Gospa Van Daan: Barbara Vidovič Gospod Van Daan: Aleš Kranjec Peter Van Daan: Timotej Novaković Gib: Uršula Teržan
Petro Pogorevc poznamo predvsem kot dramaturginjo v Mestnem gledališču ljubljanskem ter urednico knjižne zbirke Knjižnica MGL. V tokratni oddaji pa jo bomo še malce pobliže spoznali kot pisateljico in avtorico dveh biografskih romanov. Leta 2020 je namreč izšel njen biografski roman o Radku Poliču z naslovom Rac, dve leti kasneje pa še roman o Jožici Avbelj z naslovom Joži. Oba romana štejeta krepko čez 400 strani.
Vabimo vas, da prisluhnete še drugemu delu pogovora z Dragom Ivanušo, ki bo na predvečer Slovenskega kulturnega praznika prejel nagrado Prešernovega sklada. Tokrat bo njegova pripoved obsegala sodelovanja z drugimi glasbeniki in glasbenimi zasedbami, o srečanjih s publiko, pa skladanju za film, in se spet vrnila v gledališče, ko bo umetnik svojo pripoved anekdotično sklenil. Oddajo začenjamo s skladbo iz predstave Cement, ki jo je po besedilu Heinerja Müllerja režiral Sebastijan Horvat v Beograjskem dramskem gledališču. Pogovor je posnel Vladimir Jovanovič, zvočno uredil Franci Moder, pripravila jo je Petra Tanko. foto: Aleksandra Ivanuša, vir: dragoivanusa.com
Drago Ivanuša se gledališču in gledališki glasbi posveča od sredine 80-ih let preteklega stoletja in je do danes napisal glasbo za okoli 150 gledaliških in plesnih predstav in več kot 20 filmov, kot skladatelj, pianist in raziskovalec digitalnih zvočnih okolij se predstavlja tudi z lastnimi projekti ter z dueti. Redno sodeluje s Sebastijanom Horvatom, velik opus je soustvaril z Dušanom Jovanovićem, Meto Hočevar, Barbaro Hieng Samobor in še mnogimi režiserji dramskega in postdramskega gledališča ter sodeloval tudi z eminentnimi koreografinjami in koreografi sodobnega plesa, na filmu z Janezom Burgerjem, Matevžem Luzarjem, Janom Cvitkovičem in drugimi. Drago Ivanuša bo na predvečer Slovenskega kulturnega praznika prejel nagrado Prešernovega sklada. Ob svojem, izjemno obsežnem opusu pravi: »pa saj to sploh ni delo«. Vabimo vas k poslušanju! foto: Matjaž Vrečko
Z današnjo oddajo se poklanjamo spominu na veliko osebnost slovenskega gledališča, dr. Lada Kralja, ki se je pred kratkim od tega sveta poslovil. Lado Kralj je bil teatrolog in univerzitetni profesor, gledališki režiser in ustanovitelj Gledališča Pekarna, enega izmed alternativnih gledališč, ki je ob, takrat že ukinjenem Odru 57 in Eksperimentalnem gledališču Glej, ustanovljenem dobro leto pred Pekarno, v naš prostor prinašal nove gledališke prakse ter predvsem premislek o tem, kaj je gledališče. Lado Kralj je leto in pol pred ustanovitvijo Pekarne preživel na študijskem bivanju v New Yorku, takrat središču progresivnega alternativnega gledališča, bil študent pri znamenitem režiserju in profesorju Richardu Schecknerju in svoja opažanja in spoznanja pozneje udejanjal v novoustanovljenem gledališču. Ivo Svetina, ki je bil prav tako njegov dejaven član, je pred šestimi leti izdal monografijo Gledališče Pekarna, (1971–1978), Rojstvo gledališča iz duha svobode: pričevanje. Izdala jo je Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. Takrat smo Lada Kralja in Iva Svetino povabili pred mikrofon in danes vas vabimo k poslušanju ponovitve pogovora. Člani Gledališča Pekarna, vir: SLOGI
V Ljubljani je bil pred 70. leti ustanovljen Slovenski gledališki muzej, ki ga že kar nekaj let poznamo kot Slovenski gledališki inštitut. V tej ustanovi, v kateri so odprli tudi razstavo o dramatizacijah Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica, saj mineva sto let od prve znane odrske priredbe celotnega besedila, so izpostavili, da je Bratko Kreft že takrat, leta 1952, v Glosi ob ustanovitvi Slovenskega gledališkega muzeja predvidel nadaljnji razvoj ustanove: »Skromno začenjamo svoj gledališki muzej, toda temeljni kamen je postavljen. Trdno sem uverjen, da bo iz tega kamna nekoč zrasel hram, ki bo muzej in inštitut. Šele takrat bomo smeli reči, da smo storili za razvoj narodne gledališke umetnosti vse, kar je zanjo poleg izdatne materialne podpore potrebno, kajti mesto gledališke umetnosti je pri vsakem kulturnem narodu v eni izmed najlepših kupol njegovega duhovnega hrama. Tako je bilo že pri starih Grkih, zakaj ne bi bilo tudi pri nas.« Gosta oddaje sta avtorja razstave, dramaturginja in kustosinja mag. Tea Rogelj iz Slovenskega gledališkega inštituta in Aldo Milohnić, izredni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer predava zgodovino gledališča.
Igralec Marko Mandić je član ansambla Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, igral je v mnogih domačih in tujih filmih, občasno sodeluje tudi na Radiu Slovenija, intenzivno pa zadnji dve desetletji sodeluje tudi z režiserjem Bojanom Jablánovcem, v dolgoletni raziskavi pod okriljem Vie Negative. V seriji performansov/predstav Viva Mandić, Ekstrakt Mandić Mandić Stroj, Mandić Cirkus in Mandić Cirkus (oblečen), ki je te dni na sporedu Male Drame, raziskujeta in razgaljata mehanizme gledališke igre in igralsko osebnost. Več o njunem sodelovanju sta v pogovoru povedala Marko Mandić in Bojan Jablanovec in pri tem osvetlila tudi 20. obletnico Vie Negative, ki jo prav zdaj obeležujemo. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave MandićCirkus (oblečen), foto: Peter Uhan, www.drama.si
Gledališče, umetnost, človek in sočlovek, duhovna veličina, pogum, hvaležnost, vse to in še mnogo več lahko razberemo med zapisi Saše Pavček v njeni novi knjigi z naslovom Živi ogenj gledališča. Nastajala je v času zaprtja gledališč zaradi pandemije, v njej pa avtorica razkriva osebna in intimna doživetja in izkušnje, ki so jo od otroštva do danes zaznamovale in oblikovale v osebo izjemne duhovne in intelektualne širine, sprejemanja in osebne zaveze k dajanju ter iskrive duhovitosti. Več pa v pogovoru s Sašo Pavček. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Saša Pavček, foto: Peter Uhan
Prav pred kratkim je minilo stoeno leto od rojstva Balbine Battelino Baranovič, gledališke raziskovalke, režiserke, umetniške vodje in ustanoviteljice nekaterih slovenskih gledališč sredi minulega stoletja. Balbini Battelino Baranovič, ki je preminula leta 2015, smo v spomin pripravili oddajo Oder, v kateri smo uporabili odlomke iz avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja: iz posnetka uprizoritve Proces ter pogovorov Primoža Jesenka z režiserko na njenem domu v Lovranu; iz arhiva Radia Slovenija: odlomke iz oddaj Literarni večer: Ameriško gledališče danes, avtorice Balbine Battelino Baranovič, in praznične oddaje ob njeni devetdesetletnici, ki jo je pripravila Neva Zajc. V oddajo so vključeni tudi odlomki iz besedil v gledaliških listih Eksperimentalnega gledališča in iz intervjuja, ki je nastal za zbornik ob 50-letnici Slovenskega mladinskega gledališča. Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi Tatjani Coloni, ki je delila spomine na Dramski krožek Mladinskega gledališča, sredi 50-ih let preteklega stoletja. Oddajo sta pripravili Ana Perne s Slovenskega gledališkega inštituta in Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! Balbina Baranovič Battelino pred leti na njenem domu, vir: fototeka Slovenski gledališki inštitut
Pretekli konec tedna se je v Centru kulture Španski borci sklenil Festival plesne ustvarjalnosti mladih ŽIVA, ki ga vsako leto prireja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. V sklopu festivala vsako leto podelijo tudi posebna priznanja za plesno dejavnost, ki se imenujejo Listine Mete Vidmar. Letos sta to nagrado prejela Samo Oleami, plesni dramaturg, kritik in teoretik, ter plesalka in koreografinja Veronika Valdés. Ob tej priložnosti bomo v oddaji Oder ponovili pogovor, ki smo ga z umetnico posneli junija letos. Vabljeni k poslušanju.
Matija Ferlin o sebi pravi, da je prvenstveno umetnik, ki ustvarja s telesom, meni pa, da je govor del telesa. Cankarjev dom je v koprodukciji z Zavodom Emanat nekaj novembrskih dni namenil opusu tega hrvaškega plesalca, igralca, koreografa in režiserja. Festival Sad sam manifestacija je na ogled ponudil njegovo prvo in zadnjo solo predstavo ter eno njegovih odmevnejših klasično-gledaliških stvaritev. V tokratni oddaji bomo predstavili vsaj delček kreativnega ustvarjanja ta hip enega najbolj vznemirljivih gledaliških ustvarjalcev - Matije Ferlina! (foto: Matija Ferlin, ©Demirel Pašalić)
V oddaji Oder tokrat o prostorski dimenziji govora, ki je zelo pomembna v gledališki krajini. Te prostore že od nekdaj polni človeški glas, katerega izvorni prostor nastanka je najprej naše telo. O prostorih zvoka bosta tokrat več povedali gostji z Akademija za gledališče, radio, film in televizijo: dr. Katarina Podbevšek in dr. Nina Žavbi, ki sta nedavno uredili monografijo Govor in prostor. O različnih vidikih govora, raznovrstnih odnosih med govorom in prostorom se bo z njima pogovarjala Magda Tušar
Neveljaven email naslov