Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat v oddaji gostimo enega najopaznejših slovenskih ustvarjalcev sodobnega plesa. Ustanovil je prvi stalni ansambel za sodobni ples pri nas, v svojih treh desetletjih delovanja pa je gostoval po vsem svetu. Večkrat nagrajeni umetnik je zdaj tudi dobitnik nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo. O plesni poetiki, ustvarjanju iz svojih lastnih korenin, koreografskem ozaveščanju gibalnih načel ter večnem iskanju svobode in transcendence se bomo pogovarjali s plesalcem in koreografom Iztokom Kovačem.
(foto: Iztok Kovač v plesnem filmu "Vrtoglavi ptič" © Žiga Koritnik)
762 epizod
Oder, oddaja o sočasnem gledališču, želi podrobno in čim bolj celostno spremljati in predstavljati trenutno domače gledališko dogajanje. Prav tako izpostavlja tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Ustvarjanje oddaje je aktualno in raziskovalno. ODER se srečuje s produkcijo slovenskih institucionalnih gledaliških hiš, neodvisne scene, plesnim gledališčem, opero ter mejnimi uprizoritvenimi praksami. Vključuje pregled sočasnih premier, pogovore z ustvarjalci, pregled festivalskega dogajanja in napoved pomembnejših prihodnjih dogodkov. Pogledamo tudi, kje gostujejo domači gledališčniki.
Tokrat v oddaji gostimo enega najopaznejših slovenskih ustvarjalcev sodobnega plesa. Ustanovil je prvi stalni ansambel za sodobni ples pri nas, v svojih treh desetletjih delovanja pa je gostoval po vsem svetu. Večkrat nagrajeni umetnik je zdaj tudi dobitnik nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo. O plesni poetiki, ustvarjanju iz svojih lastnih korenin, koreografskem ozaveščanju gibalnih načel ter večnem iskanju svobode in transcendence se bomo pogovarjali s plesalcem in koreografom Iztokom Kovačem.
(foto: Iztok Kovač v plesnem filmu "Vrtoglavi ptič" © Žiga Koritnik)
Anja Novak je igralka mlajše generacije, ki je od leta 2015 zaposlena v Slovenskem mladinskem gledališču. Predvsem v predstavah mi, evropski mrliči, Idioti, Človek, ki je gledal svet in Pasja procesija je v zadnjih treh letih ustvarila izrazite vloge, poseben igralski, pesniški in glasbeni izraz pa je našla tudi znotraj projekta Dviganje glasu. Za svoje magistrsko delo, z naslovom Imela bi otroke, vrt in petnajst zajcev je prejela akademijsko Prešernovo nagrado, med drugim pa tudi Vesno za vlogo Jasne v kratkem filmu Prespana pomlad. Anja Novak je tudi pesnica, svoje pesmi tudi glasbeno interpretira. Njena besedila so kritična in nemalokrat tudi duhovita. Razmišljujoča mlada umetnica se je pridružila pogovoru v oddaji Oder. Vabimo vas k poslušanju! foto: Luka Kaše
Smo danes sploh še lahko humani? Je eno od vprašanj, ki jih zastavlja predstava Metamorfoze 4: Črne luknje scenske umetnice in filozofinje Bare Kolenc. Koncept za predstavo je leta 2016 na prestižnem nemškem gledališkem festivalu Theatertreffen prejel glavno nagrado – Werkauftrag des Theatertreffen Stückemarkts, predstava pa je bila nedavno premierno uprizorjena v Slovenskem mladinskem gledališču v koprodukciji s Centrom urbane kulture Kino Šiška in gledališčem Schauspiel Dortmund. O konceptu predstave se je z Baro Kolenc pogovarjala Saška Rakef. Avtor fotografije: Radovan Jaušovec
“Ples je vselej lociran vmes – v neki pogoj skupnosti. Nima lastne pozicije; dar je, ki ga prejmemo brez sprejetja, dar, ki ga damo brez dajanja. Skupaj lahko obstajamo le vmes, v praznih prostorih, črnih luknjah, naših nenehnih nesporazumih, ki vzpostavljajo resničnost. Eno smo lahko le skozi razliko,” je v imenu ustvarjalcev predstave Chorus zapisal režiser Jan Krmelj, o vsebinsko-oblikovni zasnovi pa naslednje: »Izkušamo specifično meditacijo. Morda zveni naivno, a to, kar nastaja, je prosto vsakršne informacijske navlake. Ni vira: vir je Chorus sam. Vstopamo v organizem, za katerega se zdi, da je predtragiški – v njem forma še ni bila ločena od vsebine. Ples in gib še ne vsebujeta razmika. Je čas pred Razliko. Pred Tragedijo. Pred disfunkcionalnostjo. Prisotne so sledi. Pričamo sledem prihodnosti.« Predstava Chorus, ki je nastala v produkciji Kina Šiška v okviru projekta Kulturni evro, je bila premierno uprizorjena lansko jesen. Zaradi njene posebnosti in ker kmalu sledijo ponovitve, se bomo o njej pogovarjali s plesalcema in koreografoma Žiganom Kranjčanom in Gašperjem Kunškom. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Urška Boljkovac
Josef Nadj, sloviti evropski koreograf in plesalec, katerega dela smo že nekajkrat videli na slovenskih odrih, svoje novo delo z naslovom Mračna zveza (po Canard Pekinois) ustvarja s skupino EnKnapGroup. Kratko frazo, kot jo je poimenoval koreograf, je s plesalci EnKnapGroup ustvaril lani in videli smo jo v dvojnem plesnem večeru koreografij Trishe Brown in Josefa Nadja. Predstava se je iz kratke fraze razvila v celovečerno predstavo. Ob tej priložnosti smo se z Josefom Nadjem srečali v Centru kulture Španski borci in se pogovorili o njegovem načinu dela in življenja. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Andrej Lamut
V Kranju poteka 48. festival Teden slovenske drame. Festival se bo končal v nedeljo, 8. aprila, s sklepno slovesnostjo, na kateri bodo podelili tudi nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo. Gre za nagrado, ki jo v okviru Tedna slovenske drame podeljujejo že od leta 1979. Nagrade, pa tudi nominacije za nagrado skupaj z vsakoletnimi utemeljitvami strokovnih komisij, so pomembne na več ravneh. Nagrade in nominacije so pomembno priznanje avtoricam in avtorjem, izbor na natečaj prispelih besedil vsako leto ponuja možnost za refleksijo obstoječih gledaliških praks in pristopov k pisanju za gledališče, pri čemer festival kot celota z različnimi mehanizmi, med njimi je tudi že tradicionalna delavnica dramskega pisanja, pomembno prispeva k razvoju in vidnosti slovenske dramatike in ne nazadnje ponuja zanimiva izhodišča za premislek slovenske gledališke ustvarjalnosti v kontekstu mednarodnih sodobnih gledaliških trendov. V tem kontekstu je v letošnjem programu Tedna slovenske drame zelo zanimiva tudi osrednja tema delavnice dramskega pisanja, in sicer spreminjanje hierarhije v ustvarjalnem procesu, ki je dramatična snov. Kaj nam to razumevanje pisanja za gledališče govori o sodobni gledališki praksi v slovenskem in širšem prostoru? Kaj nam o sodobnih gledaliških praksah pove vsakoletna zbirka besedil, prispelih na natečaj za nagrado Slavka Gruma? In ne nazadnje, kako ob različnih modelih ustvarjalnih procesov misliti nagrado Slavka Gruma, ki je opredeljena kot nagrada za najboljše slovensko dramsko besedilo? Pred mikrofon smo povabili mentorja delavnice dramskega pisanja Mateusza Atmana, predstavnika mlajše generacije poljskih dramskih in gledaliških ustvarjalcev, Marinko Poštrak, dramaturginjo in umetniško vodjo Prešernovega gledališča Kranj, in dramaturga, gledališkega publicista in kritika Blaža Lukana. Z njimi sem se pogovarjala Saška Rakef.
Matjaž Farič, ki ga dobro poznamo kot koreografa, plasalca ter umetniškega in produkcijskega vodjo uveljavljenega mednarodnega festivala sodobnega plesa Fronta, zadnjih nekaj let, po dokončanem študiju gledališke in radijske režije, vse več režira na slovenskih odrih. v Slovenskem mladinskem gledališču, Slovenskem narodnem gledališču Drama Maribor, Stalnem slovenskem gledališču Trst in drugje, njegovo zadnje delo pa je nastalo v ljubljanski Operi, in sicer pravljična opera Lepotica in zver. Ob tej priložnosti smo Matjaža Fariča povabili pred mikrofon oddaje Oder. Vabimo vas k poslušanju! iz predstave Lepotica in zver, SNG Opera in balet Ljubljana, 2017/18, foto: Darja Štravs Tisu
Teatrologinja Dr. Bogomila Kravos je odlična poznavalka tržaškega gledališča in še več: z njim je odraščala, zorela, ga spremljala in mu posvetila kar nekaj let svojega raziskovalnega dela. O njenem poznavanju in ljubezni priča tudi knjiga z naslovom Aplavz. V njej je avtorica rešila pozabe igralke in igralce, ki so soustvarjali tržaško gledališče v letih po drugi svetovni vojni, skratka, od leta 1945 do 1965 in še nekoliko čez. V pogovoru z Markom Goljo je predstavila nekatere igralske usode, pojasnila je tudi na pogled nekoliko izmuzljiv koncept tržaškosti, obudila spomin na Jožeta Babiča ter nam tako približala gledališče, ki je pomembno obogatilo ne le slovenski kulturni prostor. Kot dokaz o živosti in živahnosti tržaškega gledališča pa je tudi odlomek iz predstave Dva bregova Antona Leskovca in v Babičevi režiji. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. (Foto: Robert Šabec/Dnevnik)
V gledališču Glej bo te dni zopet na sporedu predstava Orgija, zadnji del trilogije, ki jo soustvarjajo Urška Brodar, Jure Novak in Katarina Stegnar. V tej trilogiji se ustvarjajo različne pozicije gledalca kot sodelujočega v predstavi, pri tem, ko avtorji tudi tematsko načrtno brišejo meje med javnim in zasebnim, da bi gledalce spodbudili k zavzemanju stališč glede na vprašanja, ki jih v posameznih predstavah odpirajo. K pogovoru v studio smo povabili Jureta Novaka, ki bo projekt – trilogijo – podrobneje predstavil v njeni celovitosti in posameznostih. Vabimo vas k poslušanju! foto: Nada Žgank
V tokratni oddaji Oder smo z glasbenico in plesalko Ireno Tomažin ob primeru predstave Mes(t)o glasu spregovorili o uprizarjanju glasu kot najbolj elementarnega besedila, ki je pred besedo, pred pomenom. In kot pravi Irena Tomažin: »Čeprav živimo v vizualni kulturi, je ta vedno opremljena tudi z zvokom. Zvok ne pripada področju vizualnega, obstaja ,v temi'. Je tisto nevidno, kar nas veliko bolj zadene kot vizualno, saj učinkuje naravnost na naše fizično telo. Glas, zvočnost, je vibracija, ki jo fizično občutimo.« Avtorica fotografije: Nada Žgank
Jožico Avbelj zelo dobro poznamo, tako iz Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer se je zaposlila po diplomi, leta 1975, kot iz različnih zunajinstitucionalnih projektov in skupin. Med drugim je sodelovala pri Pupiliji Ferkeverk, gledališču Pekarna, gledališču Glej, sodelovala je z različnimi režiserji v 90-ih letih in pozneje, dandanes pa velikokrat kot igralka sodeluje v projektih svojih študentk in študentov. V pogovoru s Petro Tanko je spregovorila o svoji naravi igralke, zahtevah in umetniških standardih, ki jim vse svoje igralsko življenje sledi ter o umetnosti in umetniških delih, ki jih spremlja kot gledalka in ki jo navdihujejo. Vabimo vas k poslušanju! foto: Mimi Antolović / arhiv MGL
Plesalka in koreografinja Leja Jurišić ter igralec Marko Mandić sta, s sodelovanju s Semiro Osmanagić in Bojanom Jablanovcem, ustvarila performans v trajanju z naslovom Skupaj. Tako smo bili, gledalci, z Lejo in Markom, v Katedrali Kina Šiška, skupaj šest ur. Šest ur neprenehne odrske akcije, intenzivnega sporočilnega naboja in proizvajanja lepote, »ljubezni, ki v pesmih je samo« (kot zapoje Ditka Haberl v pesmi Samo nasmeh je bolj grenak). Doživetja se v pogovoru ne da obnoviti, vseeno pa vas vabimo, da prisluhnete performerjema in gostujočemu kritiškemu glasu Nenada Jelesijevića, ko se bomo pogovarjali o različnih vidikih performansa Skupaj. foto: Urška Boljkovac
Gledališka predstava je premišljeno stkana vezenina. Njena sporočilnost vznika v prepletu raznovrstnih niti – izraznih sredstev, kot so – med drugimi – oblikovanje glasbe, svetlobe, prostora. Prefinjeno vtkani v svet predstave dopisujejo zgodbo; niso le podporni elementi, temveč enakovredni soigralci na odru. Kot takšnim jim namenjamo cikel oddaj Oder, v katerem bomo na primerih izbranih predstav spregovorili o glasbeni in vizualni dramaturgiji. Fokus prve v nizu oddaj bo odnos (in dinamika interakcij) med oblikovanjem zvoka, svetlobe in organizacijo prostora. Naša študija primera bo avtorski projekt Sen kresne noči po igri Williama Shakespearja. Gosta oddaje bosta soustvarjalca predstave, scenograf Branko Hojnik in oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak. Kot sogovornik pa se nam bo v obliki glasbenih odlomkov in zapisov o glasbi pridružil tudi skladatelj Branko Rožman. Avtor fotografije je Peter Uhan.
Ob žalostnem in prezgodnjem odhodu enega največjih slovenskih igralcev vseh časov, Jerneja Šugmana, se ga v oddaji Oder spominjamo z odlomki iz gledaliških predstav in radijskih iger. Tako se bomo na slišno-čutni način poklonili njegovemu geniju, ki sije lepoto skozi igralske stvaritve, ohranjene v bogati zapuščini. V oddaji smo uporabili posnetke iz gledaliških predstav: William Shakespeare: Hamlet, režija Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana, sezona 1993/94 in Bertolt Brecht: Baal, režija Eduard Miler, SNG Drama Ljubljana, sezona 1998/99, ter odlomki iz radijskih iger igranega programa Radia Slovenija: Dane Zajc: Grmače, režija Gregor Tozon, 2003, Dane Zajc: Otroka reke, priredba in režija: Igor Likar, 1993, Dante Alighieri: Božanska komedija, režija Sergej Verč, 1994, Irena Androjna: Nosorogec Rosonogec, režija Irena Glonar, 1996 in Mateja Perpar: Pri psihiatru, režija Klemen Markovčič, 2015 in odlomek iz oddaje Dvignjena zavesa, režija Alen Jelen, 2016. Za pomoč pri pripravi oddaje se zahvaljujemo Mojci Kranjc in Jerneju Pristovu iz Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, posebej pa se zahvaljujemo Poloni Juh. Jernej Šugman kot Hamlet William Shakespeare: Hamlet, režija Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana, sez. 1993/94 foto: Tone Stojko
Vabimo vas k poslušanju pogovora o predstavi Človek, ki je gledal svet, v režiji Žige Divjaka, ki je na 52. Borštnikovem srečanju prejela Borštnikovi nagradi za najboljšo režijo in za igralski kolektiv. O »katalogu človeških stisk« in njegovi uprizoritvi, se bomo pogovarjali z režiserjem ter z igralko Katarino Stegnar. foto: Nejc Saje
Po tem, ko smo prejšnji teden poslušali pogovor z Iztokom Kovačem, ustanoviteljem zavoda EnKnap in stalnega plesnega ansambla EnKnapGroup, vas ta torek vabimo k poslušanju pogovora s plesalko Ano Štefanec Knez in plesalcem Lukom Thomasom Dunnom, ki sta člana EnKnapGroup od ustanovitve. Pogovarjali smo se o ustvarjalni in umetniški dinamiki skupine, katere bistvena lastnost je, da sodeluje z različnimi slovenskimi in tujimi koreografi in režiserji, gradi občinstvo doma in v tujini, odlikujejo pa jo nesporno visoka merila etičnega in estetskega izraza.Vabimo vas k poslušanju! foto: Andrej Lamut
Prvi in zaenkrat tudi edini slovenski stalni plesni ansambel, EnKnapGroup, letos obeležuje 10. obletnico delovanja. Zadnjih osem let v Kulturnem centru Španski borci, pod umetniškim vodstvom Iztoka Kovača. Njihova uspešna in predvsem s svetovno uveljavljenimi ustvarjalci zaznamovana umetniška pot bo v tej sezoni zgoščeno na ogled sredi aprila, do takrat pa bodo gostovali na prestižnih odrih Evrope, Združenih držav Amerike in Azije. Poleg tega mineva tudi 25 let od ustanovitve skupine EnKnap, ki jo je Iztok Kovač ustanovil v Belgiji in si tako na začetku svoje kariere ustvaril okoliščine za delovanje in umetniški razvoj. Več o EnKnapu in skupini EnKnapGroup bomo izvedeli v pogovorih z Iztokom Kovačem danes, s plesalko Ano Štefanec Knez in plesalcem Lukom Thomasom Dunnom pa prihodnji teden. Vabimo vas k poslušanju! foto: Andrej Lamut
Dviganje glasu je koncertni projekt slovenskega skladatelja in pianista Draga Ivanuše, ki je v izhodišče postavil glas. Slovenski filozof Mladen Dolar v svoji knjigi O glasu pravi: "Tudi v izolaciji, v popolni samoti, daleč od ponorele množice, nismo prosti glasov; nemara se takrat pojavi druge sorte glas, bolj zavezujoč kot vsi drugi glasovi: notranji glas, ki ga ni mogoče utišati. Kot da bi bil glas zgostitev družbenosti, ki jo nosimo s seboj in pred katero ni mogoče ubežati, tudi če se lahko skrijemo pred besedo in tudi če glasu ni slišati. Družbena bitja smo po glasu in skozi glas, videti je, da glas stoji v presečišču vseh naših družbenih vezi in da so glasovi sámo presečišče družbe." Še slišimo notranji glas? Je hrup današnjega sveta dokončno premagal tišino? Kaj govori notranji glas? So naše odločitve, naši nazori, naše razumevanje sveta in naša čistost odvisni od tega, ali resnično slišimo sebe, in smo zato boj pristni in dobri? V glasbi Draga Ivanuše se približujemo skrivnostnemu trenutku – ko zaslišimo svoj notranji glas. Več o predstavi - koncertu Dviganje glasu pa v pogovoru z Dragom Ivanušo. Vabimo vas k poslušanju! foto: Matej Povše
Društvo Nagib iz Maribora začenja četrto sezono kontinuirane produkcije in postprodukcije sodobnih scenskih umetnosti. V partnerstvu z Narodnim domom občinstvu ponujajo vrhunce slovenskih in tujih scenskih umetnikov. Več o letošnji sezoni Nagiba na oder v pogovoru s Petro Hazabent, direktorico in producentko zavoda Nagib in z Aljo Lobnik, gledališko kritičarko in teatrologinjo. Vabimo vas k poslušanju! Grafična podoba: Toni Soprano
Na letošnjem Borštnikovem srečanju je Veliko nagrado festivala za najboljšo uprizoritev prejela predstava Nemoč, monodrama, ki jo je režiral Primož Ekart. Vlogo Hansa Schniera je uprizoril Nik Škrlec in bil odlikovan z Borštnikovo nagrado za mladega igralca. V utemeljitvi je žirija zapisala: »Nik Škrlec je s prehajanjem med distancirano in ekspresivno igro utelesil nemoč posameznika v boju za preživetje v času brutalnega neoliberalnega kapitalizma, ki se zažira v najintimnejše plasti življenja. Škrlec z artikuliranim igralskim telesom lahkotno žonglira z različnimi emotivnimi stanji in odrskimi veščinami.« Slednji stavek povzema tudi odlike, ki jih je Nik Škrlec pokazal v predstavi Naj gre vse v ? ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk, za katero je letos na Tednu slovenske drame prejel nagrado občinstva, pred tem pa tudi študentsko Severjevo nagrado. Pred nizom ponovitev v ljubljanskem Cankarjevem domu, smo se z Nikom Škrlecem srečali v radijskem studiu in poklepetali o igralcu, spominu in še čem. Vabimo vas k poslušanju! foto: osebni arhiv
»Lutkovno umetnost doživljam kot komorno glasbo, ki je ustvarjena enako genialno kot velika simfonija, zahteva pa veliko natančnejšo interpretacijo, da nas prepriča,« je v knjigi Vera v lutko zapisal lutkovni režiser in glasbenik Edi Majaron. Režiral je približno 90 lutkovnih predstav, od Aristofana in Shakespearja do sodobnih avtorjev. Kot je večkrat poudarila gledališka kritika, je posebnost njegovega bogatega opusa to, da je kot profesionalni glasbenik posebno pozornost namenil odnosu med glasbo in režijo, ki je tudi tema tokratne oddaje Oder. Vir fotografije: veza.sigledal.org
Neveljaven email naslov