Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji gostimo primorsko pianistko Aleksandro Pavlovič, tenkočutno in tehnično podkovano umetnico, ki s svojo predanostjo in umetniško dovršenostjo navdušuje kot solistična interpretka in glasbena pedagoginja. V prostem času pa deli pozornost na širša področja: piše članke, kritike, predava na strokovnih forumih, se poglablja v podrobnosti glasbene zgodovine in tudi prevaja. Kot sam rada pravi, je arheolog, saj nenehno raziskuje, na prvem mestu pa ji je vedno navdih. Je diplomantka slovitega Konservatorija Čajkovski v Moskvi, kjer je med študijem spoznala moža, z njim in tremi otroki zadnja leta živi v Ljubljani.
458 epizod
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
V tokratni oddaji gostimo primorsko pianistko Aleksandro Pavlovič, tenkočutno in tehnično podkovano umetnico, ki s svojo predanostjo in umetniško dovršenostjo navdušuje kot solistična interpretka in glasbena pedagoginja. V prostem času pa deli pozornost na širša področja: piše članke, kritike, predava na strokovnih forumih, se poglablja v podrobnosti glasbene zgodovine in tudi prevaja. Kot sam rada pravi, je arheolog, saj nenehno raziskuje, na prvem mestu pa ji je vedno navdih. Je diplomantka slovitega Konservatorija Čajkovski v Moskvi, kjer je med študijem spoznala moža, z njim in tremi otroki zadnja leta živi v Ljubljani.
Naš gost bo Ljubljančan, ki živi v Vipavski dolini. Vili Resnik je že v mladih letih okusil moč slave v skupini Pop design, v kateri je pel od leta 1989 do 1995. Od takrat ima samostojno solistično kariero, v kateri je izdal šest albumov, bil je trikrat nominiran za glasbenega viktorja in v tem času je, s pesmijo Naj bogovi slišijo, zastopal tudi Slovenijo na pesem Evrovizije v Londonu. Z Vilijem Resnikom se je pogovarjala Smilja Baranja.
Tokrat gostimo podjetnika Marjana Batagelja. Enega najuglednejših slovenskih gospodarstvenikov, sicer predsednika upravnega odbora družbe Postojnska jama in predsednika Kluba slovenskih podjetnikov. Marjan Batagelj je sicer po izobrazbi profesor geografije in etnologije. Njegova politična barva je vijolična, pravi. Najbolj pa prezira povprečnost in površnost ter sovraži navade, ki so strup za ustvarjalnost. K pogovoru ga je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Simona Semenič je uveljavljena slovenska dramatičarka, dramaturginja, režiserka, performerka in producentka. Večkratna Grumova nagrajenka velja za eno najizvirnejših gledaliških ustvarjalk svoje generacije. Dramska besedila leta 1975 rojene dramatičarke so prevedena v več kot deset jezikov in uprizorjena v različnih evropskih gledališčih ter ovenčana s številnimi priznanji. Tudi z najvišjim državnim, saj je letošnja nagrajenka Prešernovega sklada. Čeprav že dve desetletji živi v Ljubljani, jo izdaja ajdovsko narečje. Domov se rada vrača. Tudi zato, ker je blizu SNG Nova Gorica, s katerim občasno sodeluje. Pred kratkim je v Novi Gorici predstavila knjigo Me slišiš. Pred mikrofon jo je povabila Nataša Uršič.
Diplomirani pravnik Andrej Šifrer, je glasbeno pot začel leta 1977. Novembra lani je 40-letnico ustvarjanja zabeležil s projektom "40 let norosti". Šifrer je napisal več kot sto sedemdeset avtorskih pesmi, prodal je več kot pol milijona plošč. Zanimajo ga duhove vrednote in je raziskovalec Svetega pisma Stare zaveze. Slišali boste tudi stare in nove pesmi tega priljubljenega slovenskega kantavtorja, s katerim se pogovarja Smilja Baranja.
V oddaji gostimo tokrat Koprčanko Simono Bergoč, doktorico jezikoslovja in vodjo službe za slovenski jezik pri ministrstvu za kulturo RS. Pogovarjamo se o položaju jezika danes, o našem odnosu do slovenščine, o pouku v šolah in na univerzi in o tem, kako se z jezikovno politiko ukvarjajo na ministrstvu za kulturo.
Tokrat gostimo Katjo Kogej, ki jo odlikujejo številne danosti, veliko znanja in tudi stalno iskanje. Etnologinja in sociologinja po izobrazbi je že od nekdaj predana naravi in njenim čudežnim darovom. V središče pa postavlja vrtnice - dolga leta je predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, pred nedavnim pa je prav na temo vrtnic diplomirala iz evolutivne naturopatije. Na srečanje je Katjo Kogej povabila Ingrid Kašca Bucik.
Delati zase. Pomagati svojim bližnjim, ko te rabijo. In predvsem, delati za druge. To so tri načela izjemno angažirane medgeneracijske povezovalke Natalije Planinc, predsednice piranskega društva Anbot. Iskrivi sogovornici nikoli ne zmanjka zamisli za spodbujanje sodelovanja, vseživljenjskega učenja in ohranjanja kulturne dediščine. Letos je za svoje vsestransko delovanje dobila najvišje priznanje piranske občine, Zlati grb, ki je le eno iz vrste priznanj za njeno neutrudno ustvarjalno delo tkanja socialnih vezi. Natalijo Planic, ki zase pravi, da je rojena pod srečno zvezdo, je v oddajo povabila Lea Širok.
Pomorski muzej Piran letos praznuje 50-letnico poimenovanja po Sergeju Mašeri, zato smo v nocojšnjo oddajo povabili muzejsko svetnico, dr. Nadjo Terčon, ki se že od svojih študentskih let ukvarja s pomorsko zgodovino. V ustanovi, v kateri je zaposlena skoraj trideset let, se posveča raziskovalnemu in muzejskemu strokovnemu delu na področju novejše zgodovine pomorstva in obalnega področja. Prisluhnite ji v pogovoru s Tanjo Jakomin Kocjančič.
Mlada raziskovalka Barbara Riman je vodja enote Inštituta za naorodnostna vprašanja na Reki. Naloga enote, ki ima sedež v Slovenskem domu Kulturno prosvetnega društva Bazovica, je raziskovanje zgodovine Slovencev in slovenstva na Hrvaškem. Barbara Riman o tej temi veliko ve. Sama je namreč pripadnica tretje generacije Slovencev, ki so svoj novi dom našli na Reki. V goste jo je povabila Barbara Kampos.
Posestvo Movia v Brdih obstaja od leta 1700. Sloves njihovih vin je Aleš Kristančič, ki predstavlja osmo generacijo vinarjev, ponesel v svet. In ne samo to. Že večkrat je bil uvrščen med sto najboljših vinarjev na svetu. Kot pravijo na posestvu Movia - to ni le znamka vina in ime posestva, pač pa način življenja. Vsekakor način življenja, ki piše uspešno zgodbo. Vesno in Aleša Kristančiča tokrat gosti Ingrid Kašca Bucik.
Jani Kovačevič, Koprčan po rodu, ki že dolgo živi v Luciji, močno pa je povezan z družinsko domačijo v Ocizli pri Kozini, je imel srečo, da je kot najstnik veliko časa preživel s starimi starši. Stari oče, po poklicu mizar, mu je privzgojil ljubezen do lesa, preko njega pa je vzljubil tudi zgodovino in umetnost. In vse to povezal v poklic, ki je to zanj postal šele zadnja leta. A zato toliko bolj zvesto, predano, z veliko radovednostjo in spoštovanjem do vsega, čemur pravimo starine ali antikvitete. Do vsega starega in lepega, kar srečujemo na sejmih, v antikvariatih, starinarnicah, seveda muzejih…zelo pogosto pa na zaprašenih podstrešjih in pozabljenih kleteh. Insula Antiqua je bilo ime njegove starinarnice v Izoli in čeprav tam nima več poslovnega prostora, je ime obdržal. V goste ga je povabila Nataša Benčič.
Primorski kantavtor, pisec besedil, novinar in urednik Drago Mislej je letošnji dobitnik ježkove nagrade. V oddaji Odprto za srečanja z njim prehodimo pot od postojnske gimnazije, kjer so mu nadeli ime Mef in po katerem ga poznajo vsi, do Izole, kjer prebiva zdaj in širi kulturo prijaznega sobivanja skupnosti, ureja tednik Mandrač in še zmeraj ustvarja, piše besedila za druge in skladbe zase in za svoje bende. Seveda se v pogovoru ustavimo tudi v Kopru, zlasti v medijih, kjer je delal kot novinar ali urednik in opisujemo glasbeno sceno od prihoda do danes.
Gostja v nocojšnji oddaji Odprto za srečanja bo Mateja Zupančič. Od leta 2012 živi v Kabulu, kjer kot svetovalka za razvojne in humanitarne zadeve dela za več nevladnih organizacij. Preučila je več sto intervjujev z ljudmi iz različnih delov Afganistana, na podlagi katerih je napisala več deset poročil o različnih temah - od migracij do opolnomočenja žensk. Od leta 2005, ko je prvič obiskala Kabul, so se varnostne razmere znatno poslabšale, pravi Zupančičeva, ki bo spregovorila tudi o položaju žensk in obljubljenih porokah, vplivu kozervativnih skupin, migracijskih paradoksih in o spogledovanju mladih z Zahodom. V naslednji uri boste lahko prisluhnili tudi glasbi afganistanskih izvajalcev, ki jih je posebej za to oddajo, ki jo je pripravila Mateja Brežan, izbrala naša nocojšnja sogovornica.
Urška Merljak iz Goriških Brd je tokrat naša gostja. 34-letno pravnico je od nekdaj zanimalo področje osebnostne rasti, zato se je pred leti odločila za samosvoj življenjski in profesionalni slog: vpisala je študij integrativne psihoterapije, postala mediatorka in raziskovalka afriških plesov. Svoje izkušnje je prenesla v pripravo prvega mednarodnega festivala Intiniti Dance Bliss, ki z domišljeno zasnovo prepletanja različnih svetovno uveljavljenih programov med 19. in 22. oktobrom bogati jesenska doživetja v Goriških Brdih. Pogovor je pripravila Tatjana Gregorič.
Miha Tavčar je dosegel prvo mesto v maratonski vožnji z dvovprego na svetovnem prvenstvu v Lipici. Nekaj dni po zmagoslavju je že nekoliko uredil občutke, zaveda se da je dosegel največji uspeh v zgodovini konjeniškega športa v Sloveniji. Tekmovalec iz Povirja je do zmage prišel pred domačimi gledalci in to mu še posebej veliko pomeni. Več v pogovoru, ki ga je pripravil Primož Čepar. Tavčar bo z nami delil tudi zanimivosti z drugih področij njegovega življenja.
Naš gost je bil dolgoletni športni novinar in urednik časnika Delo, Vito Divac. Čeprav je bilo njegovo ime prepoznavno že prej, je s knjigo "Jaz, Tina", ki jo je napisal o Tini Maze oziroma štiriročno skupaj z njo, postal še bolj znan. V goste ga je povabila Nataša Benčič.
Tokrat gostimo Nedo Rusjan Bric. Igralko, režiserko, scenaristko, vsestransko gledališko ustvarjalko. Podpisala se je tudi pod številne režije državnih proslav in pod njeno taktirko bo izzvenela tudi letošnja - 15.septembra ob državnem prazniku priključitve Primorske matični domovini in 70-letnici Nove Gorice. Je pa Bric Rusjanova tudi pobudnica za to, da bi Nova Gorica kandidirala za Evropsko prestolnico kulture. Ustvarjalko je k pogovoru povabila Ingrid Kašca Bucik.
Tokrat gostimo novogoričana, diplomata in publicista Jožeta Šušmelja, ki je pomembno zaznamoval predvsem področje odnosov med Slovenijo in Italijo. Bil je eden od pobudnikov sodelovanja med Novo gorico in Gorico, sicer pa kar osem let vodil novogoriško občino. K pogovoru pa je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Ivo Jevnikar je novinar, publicist, raziskovalec polpretekle zgodovine Primorske in njenih ljudi, urednik, zamejski Slovenec, ki je največji del svoje poklicne poti namenil poročanju o Slovencih v Italiji. Za novinarsko in raziskovalno delo je pred leti prejel Jurčičevo nagrado. Nedolgo tega se je upokojil. Med drugim nam je zaupal, kakšne načrte ima v prihodnje. Povezani so z besedami, kajti te so od nekdaj center njegovega življenja.
Tomaž Vuga je Solkanec, ki je s svojim delom pomembno oblikoval podobo Nove Gorice. Arhitekt po izobrazbi, urbanist po poklicu je nekaj časa korakal tudi po političnem parketu in bil viden soustvarjalec prostorske in urbanistične politike razvoja goriškega in širšega slovenskega prostora. Novi Gorici je dal svojih osemnajst najbolj ustvarjalnih let, o njej zdaj piše knjigo. Veliko ima povedati, nekaj misli je razgrnjenih tudi v naši oddaji Odprto za srečanja, ki jo je s Tomažem Vugo pripravila Zdenka Tomulić.
Neveljaven email naslov