Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Primož Velikonja je vodja nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Kočevje, ki je v času epidemije zgledno organiziral cepljenje in si takrat prislužil tak časopisni naslov: Reševalec, ki je razjezil Kacina. Že nekaj let aktiven v akciji Slovenija oživlja, kje izobražuje o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorja. Bitje srca ima svoj ritem ... In ritem je za nocojšnjega gosta še kako pomemben. Vsak večer se vsaj za eno uro usede za bobne v svojem studiu. Ajdovca po rodu je v naš studio povabila Tjaša Škamperle.
461 epizod
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Primož Velikonja je vodja nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Kočevje, ki je v času epidemije zgledno organiziral cepljenje in si takrat prislužil tak časopisni naslov: Reševalec, ki je razjezil Kacina. Že nekaj let aktiven v akciji Slovenija oživlja, kje izobražuje o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorja. Bitje srca ima svoj ritem ... In ritem je za nocojšnjega gosta še kako pomemben. Vsak večer se vsaj za eno uro usede za bobne v svojem studiu. Ajdovca po rodu je v naš studio povabila Tjaša Škamperle.
Gost v oddaji Odprto za srečanja je Franc Merkáč iz Šmihela nad Pliberkom na avstrijskem Koroškem. Po študiju psihologije in pedagogike na Univerzi v Salzburgu je bil vrsto let znanstveni sodelavec pri Slovenskem znanstvenem inštitutu v Celovcu. Zadnja leta se ukvarja z izdelavo lesenih objektov, slikanjem in pesnjenjem. Je avtor znanstvenih publikacij, pesniških zbirk, likovnih razstav, dokumentarnih filmov ter radijskih in televizijskih prispevkov. Je tudi oblikovalec spletnih strani in založnik. O vsem tem je pripovedoval Tanji Jakomin Kocjančič.
Mateja Benedetti je uspešna kostumografinja, Koprčanka po rodu. Živi hitro, ustvarjalno, njen opus zajema kostumografijo na gledališkem in opernem odru, televizijo in tudi modno pisto. Njena modna blagovna znamka Terra Urbana je v celoti iz ekoloških, organskih materialov. Na vsem kar počne in je bilo velikokrat nagrajeno z uglednimi nagradami, piše :"Made in Slovenija". Z Matejo Benedetti se pogovarja Nataša Benčič.
V oddaji Odprto za srečanja tokrat gostimo pesnico in pisateljico, literarno kritičarko, predavateljico in tudi zdraviteljico Vido Mokrin Pauer. Podpisuje se pod 18 pesniških zbirk, prevedenih v številne tuje jezike, dveh romanov, več kot sto recenzij sodobnega leposlovja. Pred nedavnim je izšla pesniška zbirka Poezija je Magija, ki jo spremlja tudi zgoščenka, na kateri sama bere svojo poezijo. Vida Mokrin Pauer nedvomno sodi izjemno plodovite in posebne ustvarjalke. K pogovoru jo je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Gostja oddaje je doktorica Ana Toroš, predavateljica in raziskovalka na Univerzi v Novi Gorici. Ukvarja se predvsem s slovensko-italijanskimi literarnimi stiki, njena ljubezen pa je tudi pesnik Alojz Gradnik. Ana Toroš je tudi avtorica dveh monografij. Prva z naslovom Podoba Trsta in Tržaškega v prvi polovici 20. stoletja je izšla pri Založbi Univerze v Novi Gorici, druga, ki nosi ime O zemlja sladka, kamen, zrno, sok: Alojz Gradnik ter romanski in germanski svet pa pri Slovenski matici. Več o svojih delih in pisanju v pogovoru z Jano Samsa.
V tokratni oddaji Odprto za srečanja gostimo Boruta Jermana, ki stoji za številnimi umetniškimi, glasbenimi, kulturnimi in mladinskimi dogodki v Slovenski Istri. Bil je drugi mož Kina Otok, programsko je vodil glasbeni festival Jeff, sestavlja program izolskega art kina Odeon in kot ne-vladnik skrbi za številne projekte v okviru Kulturno izobraževalnega društva Pina. O tem, glasbi in zakaj si je za temo diplomske naloge izbral Edvarda Kardelja in samoupravljanje, se bo z njim pogovarjal Matej Rodela.
Gostimo Mojco Širok. Najprej novinarko, dolgoletno dopisnico RTV Slovenija iz Rima, sicer pa, lahko rečemo tudi pisateljico. Podpisuje se pod tri knjižna dela: o italijanski mafiji piše v knjigi Oblast brez obraza, o Silvu Berlusconiju v delu Zadnji rimski cesar - pred nedavnim pa je izšla knjiga Od Benedikta do Frančiška. O njenem poročevalskem, novinarskem raziskovalnem delu in o knjigah se z Mojco Širok, sicer novogoričanko, pogovarja Ingrid Kašca Bucik.
Zoran Knežević je kulturolog, glasbeni kritik in letošnji dobitnik nagrade Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec. Njegovo delo "Dvoživke umirajo dvakrat" skozi kratke zgodbe junakov razgalja pogosto prezrte izkušnje priseljenk in priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Pred skoraj dvajsetimi leti se je priselil v Slovenijo. V Vojvodini oziroma Srbiji se je zaradi takratnih družbenih razmer počutil kot tujec. Raje tujec v tuji državi, kot v svoji, pravi. In medtem ko se je kot priseljenec preživljal tudi z barvanjem ograj in deli v gradbeništvu, so se začele porajati zgodbe posameznikov in posameznic, ki jih je vsakodnevno srečeval. Začel je pisati. Najprej v maternem jeziku, sedaj pa piše v slovenščini. Z Zoranom Kneževićem se je pogovarjala Lea Širok.
V oddaji Odprto za srečanja smo gostili Zorana Kneževića - kulturologa, glasbenega kritika in letošnjega dobitnika nagrade Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec. Njegovo delo "Dvoživke umirajo dvakrat" skozi kratke zgodbe junakov slika pogosto prezrte izkušnje priseljenk in priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Tudi sam se je leta 1995 odločil, da zaradi takratnih družbenih in političnih razmer v Vojvodini, ko se je doma počutil kot tujec, odide v tujino. Izbral je Slovenijo. Več o svoji izkušnji priseljenca, ki danes literarno ustvarja v slovenskem jeziku, pa je povedal Lei Širok.
Izredna profesorica za didaktiko na koprski pedagoški fakulteti Vida Medved Udovič je letošnja dobitnica nagrade Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju visokega šolstva. Ves čas jo spremljajo učenje, poučevanje in slovenski jezik. Z njo se je pogovarjala Jana Samsa.
Dejan Valentinčič iz Deskel sodi med mlajšo generacijo slovenskih raziskovalcev. Odmaknjena in nekoliko skrivnostna dolina pod Kaninom, kjer so rezijanske šege in običaji, arhaični jezik in preteklost pomešani med mitom in resničnostjo, je postala glavna tarča njegovega raziskovanja. Pred kratkim je izdal znanstveno monografijo z naslovom Slovenci v Reziji? Pomenljiv je predvsem vprašaj na koncu naslova. V knjigi je razdelal pravni položaj in dejansko življenje slovenske jezikovne manjšine v Reziji. Zakaj se je odločil za raziskovanje Rezije, bo Nataši Uršič povedal v oddaji Odprto za srečanje.
Naš tokratni gost bo zaslužni profesor Matjaž Mulej. Nekdanji predsednik Mednarodne akademije znanosti za teorijo sistemov in kibernetik, doktor ekonomije in doktor menedžmenta na svojih predavanjih, ki ga vodijo na vse konce sveta, opozarja na nevarnosti prenosa preživetih modelov za reševanje današnjih težav. Oster kritik modela nenehne rasti in potrošništva si svoje baterije polni z glasbo, gledališčem in, kot nekdanji vrhunski tenisač, še vedno z vsakodnevnim igranjem tenisa. K poslušanju vas vabi Maja Kirar.
Oddajo smo posvetili ohranjanju starega, oziroma tridesetletniku, ki si je zadal, da bo pri življenju ohranil stara kolesa in druge predmete z dušo ter običaje. Bor Čeh iz Prad pri Kopru s triciklom dostavlja v Ljubljano ekološko pridelana jajca in mleko ter tako nadaljuje tradicijo postreščkov. V popravljalnici koles izdeluje enoprestavna kolesa muslauf, v prostem času pa se poda s šestdeset kilogramov težkim kolesom v Rezijo po poteh brusačev. Z njim se je pogovarjal Matej Rodela.
Gost oddaje Odprto za srečanja je Dušan Milavec, scenograf, ki je posnel več kot 60 filmov različnih zvrsti. Zanje je prejel več nagrad, tudi Oskarja, ki je pripadel tujejezičnemu filmu Nikogaršnja zemlja. Rojen je bil v Postojni, šolal se je v Kopru in Ljubljani, kjer je po študiju arhitekture tudi ostal.Zanimiv, iskriv sogovornik.
Pred festivalom Melodije morja in sonca je bila naša gostja Elda Viler, ena prvih in velikih dam slovenske zabavne glasbe. Letos mineva petintrideset let odkar je prvič nastopila na tem festivalu. Največjo priljubljenost je dosegala v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v času razcveta slovenske popevke. Čeprav bo letos dopolnila sedemdeset let, še prekipeva energije in bo izdala svojo drugo pesniško zbirko. K pogovoru jo je povabila Tanja Jakomin Kocjančič.
Ob Dnevu državnosti gostimo dr. Urbana Vehovarja, sociologa in profesorja na Pedagoški fakulteti v Kopru, sicer pa ostrega kritika dogajanja v družbi in predvsem tako imenovanih plenilskih elit, ki so v dobrih dveh desetletjih razdejale državo. Urbana Vehovarja je na pogovor povabila Lea Širok.
Gost oddaje je gledališki lektor in ustvarjalec, eden najbolj cenjenih slovenskih literarnih prevajalcev ter dobitnik Sovretove, Bevkove in Smoletove nagrade, Srečko Fišer. Z njim se je pogovarjala Breda Biščak.
Skupina Eskobars je pred kratkim izdala svojo drugo ploščo. S svojo glasbo, zamislimi in besedili, ki kličejo po večji angažiranosti, predstavlja svež veter na slovenskih glasbeni sceni. S z avtorjem besedil in glasbe ter pevcem in kitaristom skupine Juretom Lesarjem se je na portoroški plaži pogovarjal Matej Rodela.
Pogovor z vsestransko ustvarjalko o njeni življenjski in karierni poti ob izidu njenega šestega romana "Potaknjenci". Z Majo Gal Štromar se pogovarja Nataša Benčič.
Pogovor z Duško Žitko o njeni več kot tridesetletni karieri umetnostne zgodovinarke - kustosinje v Pomorskem muzeju Piran in o muzejskih zbirkah. Odgovorna oseba: Neva Zajc Kontakt: neva.zajc@rtvslo.si
Gost oddaje je pisatelj, zdravnik kirurg in politik Vasja Klavora. Njegova ljubezen in predanost zgodovini je obrodila kar šest knjižnih del, ki večinoma obravnavajo dogajanja v prvi svetovni vojni. Zadnja - Fajti hrib je izšla pred nedavnim. Ob pisateljskem delu pa se je Klavora zapisal tudi kot priznan kirurg in politik. Gosti ga Ingrid Kašca Bucik.
Neveljaven email naslov