Geolov na Petek brez pravila

Kaj je "geocaching" ali po slovensko geolov? Povedano enostavno, gre za obliko iskanja zakladov s pomočjo tehnologije. Začelo se je pred dvajsetimi leti v Združenih državah Amerike, ko so podatki satelitov postali dosegljivi tudi običajnim uporabnikom GPS sprejemnikov.

In kako postanemo geolovec ter kakšna so pravila te raziskovalno-orientacijske, matematično-logične in miselne igre? Enostavna, razlagata Igor Čabrian in Gregor Podkrižnik, geolovca ter člana slovenskega geocaching kluba. Treba se je (brezplačno) registrirati na spletni strani in/ali naložiti aplikacijo, na napravi (običajno je to mobilni telefon) vključiti lokacijo in na zemljevidu se izrišejo skriti zakladi. Koordinate vodijo do njih, a ni nujno, da zaklad odkrijemo takoj. Lahko gre samo za namig, ki nas usmeri v nadaljnje raziskovanje.

"Plezanje po drevesih ali večurno veslanje ni nič neobičajnega. V Sloveniji imamo denimo zaklad, ki se bere kot vojni roman in v procesu iskanja je treba tudi s partizanskimi šiframi ravozlat neko besedilo."

Zaklad si običajno predstavljamo kot skrinjo/škatlo, polno zlatnikov. Pri geolovu je podobnost izključno v primarni obliki.

"Načeloma gre res za škatlo, v njej mora biti vpisni dnevnik, kamor se najditelj vpiše (uporabniško ime in datum). V škatli so lahko tudi različni predmeti (tudi t.i. sledljivčki), ne sme biti pa nevarnih stvari, nožev, hrane, ipd."

Po svetu je skritih več kot 3 milijone zakladov, tudi igralce štejemo v milijonih. V Sloveniji je zakladov nekaj več kot 5 tisoč, okoli 2500 igralcev pa na leto najde vsaj enega.