Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pri kateri starosti so bili otroci nekoč prvič sami doma in kako je s tem danes? Sogovornica: prof. dr. Zdenka Zalokar Divjak, psihologinja in logoterapevtka.
206 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Pri kateri starosti so bili otroci nekoč prvič sami doma in kako je s tem danes? Sogovornica: prof. dr. Zdenka Zalokar Divjak, psihologinja in logoterapevtka.
Promet poleti. Čudovita besedna zveza, sploh, ko se človek kam odpravlja. Petek brez pravila se je odpravil na Prometno-informacijski center Dragomelj, enega izmed petih, ki delujejo v Sloveniji. Skupaj imajo več kot 1800 kamer in še dodatnih okoli 150 kamer, ki so postavljene na državnih, t.i. »starih« cestah. A kamere niso vedno dovolj, pogosto jim aktualne prometne informacije posredujejo tudi vozniki, torej tisti, ki so "na terenu".
V slovenskem morju so strokovnjaki do danes popisali 2260 vrst živali in rastlin. Potapljač in morski biolog, prof. dr. Lovrenc Lipej iz Nacionalnega inštituta za biologijo poudarja, da je slovensko morje daleč od dolgočasnega in pustega.
Pošiljanje razglednic sorodnikom in prijateljem je bilo sploh v drugi polovici 20. stoletja skoraj dopustniška obveznost. Danes pa malo manj, ker obstaja hitrejša, cenejša in morda tudi bolj osebna pot – mobilni telefon in fotografija je skoraj v istem trenutku pri naslovniku. Ali so klasične razglednice res "iz mode"? V Petku brez pravila z zbirateljem razglednic, ki ima v svoji zbirki tudi najstarejšo ljubljansko razglednico iz leta 1891.
Psiholog Peter Praper o karakterju slovenske družbe.
Če smo na plaži in se namažemo z zaščitnim faktorjem SPF 10 – kdaj naša koža ne bo več zaščitena? Koliko časa torej lahko mine do naslednjega nanosa? Prof. dr. Mirjana Gašperlin, predstojnica Katedre za farmacevtsko tehnologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, pove, da to pomeni, da smo lahko na soncu desetkrat dlje, kot bi lahko bili, če ne bi bili zaščiteni.
Petek brez pravila gosti Tomaža Čokla, ki se je z nogometom prvič srečal v domači dnevni sobi, jo pri šestih letih zamenjal za nogometni klub Domžale, zdaj je že nekaj let nogometni sodnik. Je tudi tisti, ki zelo dobro sliši, kaj med tekmami prihaja s tribun, kjer so (pre)ambiciozni starši.
Nerodni tišini v dvigalu se lahko s tehnikami psihologije komuniciranja izognemo. Vesna Sodnik, integrativna in jungovska coachinja, praktikantka transakcijske analize, mentorica učinkovite komunikacije in trenerka avtentičnega govorništva: "Izredno hecno in nelagodno je, da vstopim v dvigalo in osebi ne dam nobenega znaka, da sem jo zaznala. In potem pride do trenutkov, ki se vlečejo, ko ne vemo, kam bi gledali, kaj bi rekli in komaj čakamo, da bo te neprijetne vožnje že končno konec."
Gregor Vertačnik je klimatolog, ki se na ARSO ukvarja z ekstremnimi vremenskimi dogodki, veliko pa ve povedati tudi o sončnem obsevanju, ki sodi med osnovne meteorološke dejavnike. Do površja Zemlje tudi ob jasnem dnevu pride le del sončnega sevanja, v Sloveniji smo ga v povprečju deležni 2000 ur na leto.
Človek 21. stoletja je sicer bolj vajen kroženja med različnimi kulturnimi okolji, kot je bil pred recimo sto leti, vendar to še ne pomeni, da danes več ne doživlja kulturnega šoka. Doc. dr. Boštjan Kravanja iz Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pove, da je to še vedno skorajda obvezna sestavina menjave okolja, čeprav danes obstajajo številni načini odmora od kulturno preveč drugačnega in v tem smislu intenzivnega okolja.
V grobem lahko rečemo, da je v Sloveniji od 3000 vrst višjih rastlin, kar niso alge, mahovi in podobno, okrog 10 odstotkov takšnih, ki so ogrožene, pove prof. dr. Nejc Jogan s katedre za botaniko in fiziologijo rastlin, Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Splet je poln opisov tega in onega generacijskega mehurčka, Petek brez pravila pa predstavlja nekaj najpogostejših značilnosti posamezne generacije. A treba je upoštevati, da obravnavano področje velja za časovni okvir in družbene okoliščine zahodnega sveta. Predvsem pa, posploševanje nikoli ni dobro.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
30 milijonov dnevno aktivnih uporabnikov, milijon naročnikov, ogled več kot milijarde videoposnetkov dnevno, na minuto pa je na YouTube naloženih za 500 ur posnetkov. 23. aprila 2005 je bil na omenjeno platformo naložen prvi videoposnetek, danes je to druga najbolj obiskana spletna stran na svetu, kjer živijo tudi t.i. vplivneži oziroma vplivnice. Eno gosti Petek brez pravila.
Trgovci uporabljajo različne načine pospeševanja prodaje v prodajnih okoljih in pri tem mislijo na vsa naša čutila. Kot pove Borut Zoran, nekdanji prodajalec, danes podjetnik in svetovalec, v trgovinah glede na splošne trende in analize prilagajajo svetlobo, vonj, glasbo itd. Tjaša Tršar je zaposlena v trgovski verigi z obutvijo Mass in med drugim omenja, kako pomembne so lahko barve sten, polic in talnih oblog.
Dan za spremembe je vseslovenska prostovoljska akcija, ki je nastala z namenom spodbujanja državljanov k aktivnemu odzivu na potrebe svoje skupnosti in ustvarjanju priložnosti, da se čisto vsak lahko preizkusi v vlogi prostovoljke ali prostovoljca. Letos še posebej z namenom prostovoljskega prispevka k premagovanju osamljenosti. In letos – tako kot lani – zaradi vsem znanih okoliščin številne aktivnosti potekajo prek spleta, nekatere pa tudi v živo, do konca meseca aprila. Za Petek brez pravila pa smo dogajanje vzeli za iztočnico – za razmislek o tem, kakšna mora biti sprememba, da ima učinek? Kdaj do spremembe dejansko pride in kaj sploh je prava sprememba?
V Sloveniji bomo 23. aprila prvič zaznamovali dan v rabljenih oblačilih. Pobudniki projekta so različne nevladne organizacije, združene pod imenom Obleka naredi človeka. Oblačila kot odpadek so namreč vse večji problem, poudarja Katja Sreš (Ekologi brez meja), rešitev pa je podaljšanje življenjskega cikla oblačil.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Vsako leto okrog enakonočja zaznamujemo svetovni dan pripovedništva. Podatki iz raziskav Knjiga in bralci VI kažejo na upad pogostosti pripovedovanja v Sloveniji. Leta 2014 je svojim otrokom bralo le nekaj več kot 30 odstotkov slovenskih družin, leta 2019 pa je to število padlo že pod ta odstotek. Na drugi strani pa recimo na Norveškem že skoraj 80 odstotkov družin redno bere in pripoveduje.
UK 12, US 8, FR T 3, IT 44, EU 38. To so različne oznake za načeloma isto velikost določenega oblačila in pomenijo, da je proizvajalec uporabil kroj s prsnim obsegom 88 cm, pove asist. dr. Tanja Podbevšek iz Katedre za tekstilno in oblačilno inženirstvo na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Neveljaven email naslov