Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdaj nas bo še FURS spodbujal k tožarjenju - z računi in davčnimi blagajnami!
Petkovo centrifugo je zavrtel Marjan Jerman.
Slovenci smo že tako znani po tožarjenju in prepirih, zdaj bo k temu s preverjanjem računov spodbujal še FURS.
Pa jih imamo. Davčne blagajne namreč. Ta teden so trgovci začeli enomesečno poskusno obdobje uporabe. Po drugem januarju 2016 bodo davčne blagajne obvezne za vse, ki poslujejo z gotovino. Po računih finančne uprave RS naj bi nam to prineslo približno 70 milijonov evrov. V obrtno-podjetniški zbornici o tem močno dvomijo, hkrati pa so proti takim blagajnam, saj trdijo, da bo učinek zanemarljiv, za obrtnike pa bodo pomenile nepotreben strošek.
"Gre dodaten nadzor države, ki ne zaupa obrtnikom in podjetnikom."
- Obrtno-podjetniška zbornica
Da bi pri nas kdo odgovarjal? To se verjetno ne bo zgodilo. Tako kot se ni zgodilo v preteklosti in kot kaže, se tudi v prihodnosti ne bo. Bodo pa kupci ob prejemu računa za nagrado, ki jo obljublja DURS, "zašpecali" prodajalca, in sicer tako, da bodo račun ali fotokopijo računa poslali na davčno upravo, ta pa bo ugotovila, ali je bil res prijavljen. Mi Slovenci smo že tako in tako znani po tožarjenju in prepirih, zdaj pa nas bo k temu spodbujala še davčna uprava. Res iznajdba leta. Pa naj še kdo reče, da na DURS-u niso inovativni...
Policisti so zaostrili stavko. Tako vladna kot policijska pogajalska stran sta pretrgali pogajanja o reševanju stavkovnih zahtev. Sindikata policistov namreč vladi, predvsem pa finančnemu ministrstvu, očitata počasnost, nerazumevanje in neizpolnjevanje zakonskih določil. Finančno ministrstvo pa je predlagalo, da policija denar za uresničitev sporazumov poišče kar v okviru sredstev, ki so izrecno namenjena materialnim stroškom. Policisti med drugim zahtevajo tudi zvišanje plač, in sicer kar za 35 odstotkov. Res je, da je delo policistov nevarno, kot sami pravijo. Zato od države zahtevajo primerno plačilo. Temu povišanju pravzaprav nihče ne nasprotuje, a vseeno se zastavlja vprašanje: Kaj pa gasilci, pa delavci v livarnah? Tudi ti opravljajo nevaren poklic, pa ne slišimo, da bi zahtevali 35-odstotno povišanje plač. In roko na srce, njihovim zahtevam po tolikšnem zvišanju plač tako in tako ne bi nihče ustregel. Taka je realnost.
Državno pravobranilstvo na zahtevo obrambnega ministrstva nadaljuje kazenski postopek proti nekdanjemu polkovniku Berislavu Popovu, čigar vojaki so med osamosvojitveno vojno obstreljevali civilne objekte ter ropali. Zato je bil najprej obtožen vojnega hudodelstva, sodišče v Gornji Radgoni pa je pozneje obtožnico umaknilo. Tudi zadeva Patria pa je očitno pravnomočno zastarala.
Zavrelo je tudi med župani slovenskih občin, in to zaradi zakona o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti. Občine bi namreč po novem dobile le 522 evrov na prebivalca, čeprav bi jih morale dobiti vsaj 652. Ob tem pa se znižujejo tudi sredstva za naložbe. Občine oziroma župani zato zahtevajo ustavno presojo in odstop ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja.
905 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Zdaj nas bo še FURS spodbujal k tožarjenju - z računi in davčnimi blagajnami!
Petkovo centrifugo je zavrtel Marjan Jerman.
Slovenci smo že tako znani po tožarjenju in prepirih, zdaj bo k temu s preverjanjem računov spodbujal še FURS.
Pa jih imamo. Davčne blagajne namreč. Ta teden so trgovci začeli enomesečno poskusno obdobje uporabe. Po drugem januarju 2016 bodo davčne blagajne obvezne za vse, ki poslujejo z gotovino. Po računih finančne uprave RS naj bi nam to prineslo približno 70 milijonov evrov. V obrtno-podjetniški zbornici o tem močno dvomijo, hkrati pa so proti takim blagajnam, saj trdijo, da bo učinek zanemarljiv, za obrtnike pa bodo pomenile nepotreben strošek.
"Gre dodaten nadzor države, ki ne zaupa obrtnikom in podjetnikom."
- Obrtno-podjetniška zbornica
Da bi pri nas kdo odgovarjal? To se verjetno ne bo zgodilo. Tako kot se ni zgodilo v preteklosti in kot kaže, se tudi v prihodnosti ne bo. Bodo pa kupci ob prejemu računa za nagrado, ki jo obljublja DURS, "zašpecali" prodajalca, in sicer tako, da bodo račun ali fotokopijo računa poslali na davčno upravo, ta pa bo ugotovila, ali je bil res prijavljen. Mi Slovenci smo že tako in tako znani po tožarjenju in prepirih, zdaj pa nas bo k temu spodbujala še davčna uprava. Res iznajdba leta. Pa naj še kdo reče, da na DURS-u niso inovativni...
Policisti so zaostrili stavko. Tako vladna kot policijska pogajalska stran sta pretrgali pogajanja o reševanju stavkovnih zahtev. Sindikata policistov namreč vladi, predvsem pa finančnemu ministrstvu, očitata počasnost, nerazumevanje in neizpolnjevanje zakonskih določil. Finančno ministrstvo pa je predlagalo, da policija denar za uresničitev sporazumov poišče kar v okviru sredstev, ki so izrecno namenjena materialnim stroškom. Policisti med drugim zahtevajo tudi zvišanje plač, in sicer kar za 35 odstotkov. Res je, da je delo policistov nevarno, kot sami pravijo. Zato od države zahtevajo primerno plačilo. Temu povišanju pravzaprav nihče ne nasprotuje, a vseeno se zastavlja vprašanje: Kaj pa gasilci, pa delavci v livarnah? Tudi ti opravljajo nevaren poklic, pa ne slišimo, da bi zahtevali 35-odstotno povišanje plač. In roko na srce, njihovim zahtevam po tolikšnem zvišanju plač tako in tako ne bi nihče ustregel. Taka je realnost.
Državno pravobranilstvo na zahtevo obrambnega ministrstva nadaljuje kazenski postopek proti nekdanjemu polkovniku Berislavu Popovu, čigar vojaki so med osamosvojitveno vojno obstreljevali civilne objekte ter ropali. Zato je bil najprej obtožen vojnega hudodelstva, sodišče v Gornji Radgoni pa je pozneje obtožnico umaknilo. Tudi zadeva Patria pa je očitno pravnomočno zastarala.
Zavrelo je tudi med župani slovenskih občin, in to zaradi zakona o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti. Občine bi namreč po novem dobile le 522 evrov na prebivalca, čeprav bi jih morale dobiti vsaj 652. Ob tem pa se znižujejo tudi sredstva za naložbe. Občine oziroma župani zato zahtevajo ustavno presojo in odstop ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja.
'Priznati ali ne priznati? To je zdaj vprašanje' je bila hamletovska dilema, ki se je ta teden valila pod žarometi v Sloveniji. V dobi, kjer je meja med načelnostjo in preračunljivo in oportuno samopromocijo nevarno zabrisana, se človek vpraša, zakaj vprašanju o priznanju Palestine odmerjamo tolikšno pozornost prav zdaj, ko pa aktualna kriza v Gazi traja že mesece. Nov teden je sicer znova navrgel pahljačo vsega, začenši z vremenom v maju, ki ima očitno krizo identitete.
Ljudje danes že težko ločimo med popolnimi zablodami, celo deluzijami … pa na drugi strani odločitvami, ki so posledica negotovosti. In v tem svetu ni težko biti negotov. Skratka, negotovi si potem rečemo, da je bolje brcniti v temo kot v kamen. Čeprav se pogosto izkaže, da se v temi skriva skala.
Svet je postal, hočemo, nočemo, sovražen in nasilen, poln groženj, ustrahovanja, prezira, sramotenja, ... Nasilje in sovraštvo v najširšem možnem pomenu besed postajata del našega vsakdana. In takega ga je naredila izključujoča, nasilna politika vladajočih. Priletni atentator je na Slovaškem ustrelil predsednika vlade, na Evroviziji so obtožbe o sovraštvu in grožnjah kar deževale z vseh strani, pri nas zdravniki želijo, da jih država zaščiti pred nasilneži, v Palestini se stopnjuje genocid, ...
Na volitve se letos podaja blizu 2 milijardi Zemljanov, a največji svetovni praznik demokracije ima grenak priokus. Kitajski predsednik je na Balkan pripeljal leteče taksije, Putin pa na Rdeči trg le en tank. Medtem ko slovenska vlada napoveduje priznanje Palestine, so študentje z zasedbo Fakultete za družbene vede vendarle dokazali, da v njihovih glavah niso samo majske igre in škisove tržnice. Gazi za Gazo ob nasprotovanju nekdanjih osamosvojiteljev vendarle dobivajo tudi podalpske sledi. Evrovizijsko vsegliharstvo pa je znova zamudilo priložnost za imeti jajca.
O praznikih, uporu, pogumu, normaliziranju nenormalnega, združevanju nezdružljivega, vstopanju v EU, spitzenkandidatih, kikirikanju, mukanju, traktorjih in smradu …
Medtem ko se svetovna diplomacija jecljavo spotika ob navadnim smrtnikom nevidne retorične mejnike med "zaskrbljenostjo", izražanjem "pričakovanj", "pozivi", "obsojanjem" ali občasno vendarle tudi "ostrim obsojanjem", hladnokrvni klavci v Palestini še kar koljejo, nedolžni pa še kar umirajo. Slovensko notranjo politiko medtem pretresajo afere; predvsem v zvezi s stranko Nova Slovenija, ob katerih bi znali slovenski volivci pred prihajajočimi evropskimi volitvami pozabiti, da je aktualna koalicija doslej uresničila malo do nič svojih predvolilnih obljub.
Ali v svetu, v katerem vlada zakon džungle, kot pravi sloviti pakistansko– britanski politični aktivist, pisatelj, novinar, zgodovinar in javni intelektualec Tariq Ali, sploh lahko govorimo o časti? Izraelci so ob prestrezanju iranskih projektilov istočasno brezsramno napadali Gazo.Ta teden so Združeni narodi izpostavili, da je vojna v Gazi tudi vojna proti ženskam. Združeni narodi, ki so, ob vseh aktualnih krizah, večino časti že davno izgubili. Vlada kriza vodenja oziroma vodenje kriz ob krizi pravih, častnih voditeljev – na koncu pa največjo ceno vedno plačajo nedolžni.
Orožje za Ukrajino, orožje za Izrael, orožje za napade na pripadnike Združenih narodov. Kot neto uvoznike nasilja in kulture poneumljanja nas ne bi smele preveč presenetiti niti grožnje s strelskimi pohodi po šolah.
Po moledovanju mednarodne skupnosti, naj Izrael vendarle omogoči humanitarnim organizacijam vstop v Gazo, da bi izstradanemu prebivalstvu dostavili hrano in drugo pomoč, je izraelska vojska v posmeh tem prizadevanjem z zračnim napadom zradirala humanitarni konvoj organizacije World Central Kitchen, ki je na opustošeno območje peljala hrano. Da je svet že zdavnaj skrenil s tečajev, nam govori dejstvo, da v mednarodni skupnosti vsi govorijo le o premirju. Medtem ko ZDA pošilja orožje v Izrael, zveza Nato nenehno spodbuja zaveznike k dodatnemu oboroževanju, pa o trajnem miru govori le še papež. Zagovorniki trajnega miru in prekinitve ognja pa so postali ekstremisti. Dobrodošli torej v krasnem norem svetu, v katerem je vojna z občasnimi prekinitvami ognja normalno stanje.
Če bi morali opredeliti en kraj in en dogodek, ki vsako leto najbolj opredeljuje našo deželo, je to zagotovo Planica, pri čemer je letošnjo še posebej zaznamoval zmagovit konec skakalne in letalske kariere najuspešnejšega našega predstavnika v tem športu doslej Petra Prevca. Poplaniški teden je nato med drugimi dosežki prospremila še bleščeča zmaga slovenske nogometne reprezentance nad Portugalsko. Slovenija ni le zibelka letenja na smučeh, narodnozabavne in katerekoli glasbe ter trajnostnih prevoznih sredstev. Navsezadnje… Slovenija je dežela, ki da misliti, ne le Ronaldu.
Slovenijo, vsaj njen delček na zahodu, je pretresla nadzorovana detonacija bomb iz II. svetovne vojne, ni pa jo pretresel kmečki protest, ker je bil odpovedan. Svojega shoda v Ljubljani pa ni odpovedala SDS. Resnično pa nas žal še vedno pretresa tragedija civilistov v Gazi. Marsikdo je v Rusiji pretresen zaradi ponovne zmage Vladimirja Putina na volitvah. Neka vrste pretres bodo tudi smučarski poleti v Planici, predvsem zaradi odhoda Petra Prevca v zasluženi športni pokoj.
Nihče si ne želi priznati, da živi v prevari. Ampak nekateri vsaj živijo. Drugi temu ne morejo reči življenje.
"Resničnost v Gazi je neskončno hujša od najbolj grozljivih podob, ki jih lahko vidimo na Zahodu," pravi Susan Abulhawa, najuspešnejša pisateljica palestinskega rodu. Več kot 30.000 preštetih smrti kot naraven pojav, katastrofa, ki se kar dogaja z neba od koder države – tudi tiste, ki dobavljajo orožje Izraelu – na reveže kar s padali odmetavajo drobce humanitarne pomoči, da bi si s tem vsaj malo oprali svojo krvavo vest. V prvi vrsti ZDA.
Na železniški postaji v Novi Gorici so v začetku tedna odkrili 200 kilogramov težko letalsko bombo iz 2. svetovne vojne. Čez nekaj dni so našli še eno. Ostanki morije prejšnjega stoletja so torej še vedno tu, kljub temu pa čisto blizu nas znova poslušamo vse bolj glasne vojaške bobne. V tedenski centrifugi govorimo o neredu: v mednarodnih odnosih, domači politiki, v zdravstvu in v družbi. Tudi v prostorih državnega sveta, kjer so te dni v žaru polemike polomili govorniški pult. Tedenski pregled sta pripravila Tanja Starič in Blaž Kumše.
Prvi zimski počitniški teden, ki si več ne zasluži prvega pridevnika, se izteka. Temu primerno je promet na cestah razredčen in prav taka je tudi gostota v javnosti odmevnih dogodkov. Ena stavka za drugo postavljajo družbo v primež napetosti. In v tem stanju "vmes" je edino, kar teče naprej in naprej čas, ki počasi, a zdržema naplavlja pomlad.
Petkova centrifuga poziva k postu in s tem tudi sama sebi dela medvedjo uslugo. Poziva namreč k (vsaj delnemu) postu pretirane konzumacije (nepotrebnih) informacij. V času od montaže do predvajanja sta sicer v javnost prišli še dodatni dve kar odmevni informaciji, odstranitev želodca napačnemu bolniku doma in smrt ruskega politika in zapornika Navalnega v Rusiji. Kar pa samo še doda k splošnemu vtisu – da smo predozirani.
Slovenska, še posebej politična, kultura raste v višave. Tako visoko, da so na obzorju vršaci mehiških telenovel.
Te dni so tako Slovenijo kot Evropo zaposlovale stavke: pri nas stavke zdravnikov, uslužbencev upravnih enot, tožilcev in tako naprej, izven naših meja pa kmečki upori. Pri koaliciji je na obzorju prva letošnja resna politična kriza zaradi afere Sodna palača in svojeglave pravosodne ministrice, vseh pet parlamentanih strank pa se je uspelo ta teden plebiscitarno poenotiti okoli vprašanja izgradnje novega jedrskega bloka v Krškem.
Medtem ko narašča število pacientov, ki so jim zaradi zdravniške stavke prestavili pregled ali nenujen poseg, se zdi, da se snežne kepe zahtev interesnih skupin kar vrstijo in da doživljamo razpad družbe. Iz zdravniških vrst slišimo, da imajo snažilke v sivi ekonomiji višjo urno postavko, sodniki pretijo z bojkotom volilnih opravil pred evropskimi volitvami, pred vrati so stavke uslužbencev upravnih enot in tožilcev. Številni akterji – ne le interesne skupine, pač pa tudi politični nasprotnik prepoznavajo šibkost vladne ekipe, ki jo čakata dve interpelaciji. Medtem ko ministrska posadka bolj poglablja kot zapira konflikte, jo poleg nizke javno mnenjske podpore razjeda vse več afer, ki se lepijo na posamezne ministre in predsednika vlade. Skrajni čas, da se na televizijske zaslone vrne Marcel in da osmislimo ta poblazneli svet, ko postavi piko na i in reče: Tako, zdaj veste!
Zdravniki napovedujejo epidemijo plačnih bolezni. Povsem nov dom starejših v Pivki je že leto dni zaprt, saj ne najdejo kadrov. Preplačana sodna stavba v Ljubljani ruši kariero pravosodne ministrice. Po svetu divja več kot 50 vojn. V Južni Koreji se odpovedujejo pasjemu mesu. Mineva 100 let od Leninove smrti. Ingemar Stenmark še vedno brusi elanke. Končno se je vrnila zima, zima bela. Na najboljše čase vaše in naše mladosti nas opominjajo tudi posebni gostje Centrifuge: Pipi in Melkijad, Kobilica Flip in Miškolin. Vsi v interpretaciji nepozabnega igralca Jurija Součka, ki se je poslovil v 95. letu starosti.
Neveljaven email naslov