Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gustav je kultna madžarska risanka. O liku sivega državljana s polnim klobukom problemov. Brez dialoga, brez besed. Samo na koncu piše … Vége*. Očitno je konec tudi z železniško romanco med Slovenijo in Madžarsko, na drugem tiru se je Viktor spotaknil ob Janeza in se navdušil nad Marjanom. Ki doma šola Alenko in išče skupne konce s sindikati. Šola ni šala, čeprav ima ob dobrem razmerju s knjigami človek občutek, da živi 200 let.
Včasih Mercatorjev gazda Ivica Todorić je na Hrvaškem komaj zbral milijon v gotovini, makedonski begunec v Budimpešti Nikola Gruevski pa v praksi nadgrajuje marakeško deklaracijo. Žalostni ali srečni konci: če jih znamo sprejeti vsaj s kančkom zdravega humorja, potem nam bo zagotovo lažje. V Sarajevu tako obratuje mesnica Dayton, ki je ime dobila po mirovnem sporazumu, ki je novembra 1995 končal balkansko klavnico.
*Konec
Teden je do konca opral Luka Hvalc.
Žalostni ali srečni konci: če jih znamo sprejeti vsaj s kančkom zdravega humorja, potem nam bo zagotovo lažje. Od Gustava do Viktorja.
Gustav je kultna madžarska risanka. O liku sivega državljana s polnim klobukom problemov. Brez dialoga, brez besed. Samo na koncu piše … Vége*. Očitno je konec tudi z železniško romanco med Slovenijo in Madžarsko, na drugem tiru se je Viktor spotaknil ob Janeza in se navdušil nad Marjanom. Ki doma šola Alenko in išče skupne konce s sindikati. Šola ni šala, čeprav ima ob dobrem razmerju s knjigami človek občutek, da živi 200 let.
Včasih Mercatorjev gazda Ivica Todorić je na Hrvaškem komaj zbral milijon v gotovini, makedonski begunec v Budimpešti Nikola Gruevski pa v praksi nadgrajuje marakeško deklaracijo. Žalostni ali srečni konci: če jih znamo sprejeti vsaj s kančkom zdravega humorja, potem nam bo zagotovo lažje. V Sarajevu tako obratuje mesnica Dayton, ki je ime dobila po mirovnem sporazumu, ki je novembra 1995 končal balkansko klavnico.
*Konec
905 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Gustav je kultna madžarska risanka. O liku sivega državljana s polnim klobukom problemov. Brez dialoga, brez besed. Samo na koncu piše … Vége*. Očitno je konec tudi z železniško romanco med Slovenijo in Madžarsko, na drugem tiru se je Viktor spotaknil ob Janeza in se navdušil nad Marjanom. Ki doma šola Alenko in išče skupne konce s sindikati. Šola ni šala, čeprav ima ob dobrem razmerju s knjigami človek občutek, da živi 200 let.
Včasih Mercatorjev gazda Ivica Todorić je na Hrvaškem komaj zbral milijon v gotovini, makedonski begunec v Budimpešti Nikola Gruevski pa v praksi nadgrajuje marakeško deklaracijo. Žalostni ali srečni konci: če jih znamo sprejeti vsaj s kančkom zdravega humorja, potem nam bo zagotovo lažje. V Sarajevu tako obratuje mesnica Dayton, ki je ime dobila po mirovnem sporazumu, ki je novembra 1995 končal balkansko klavnico.
*Konec
Teden je do konca opral Luka Hvalc.
Žalostni ali srečni konci: če jih znamo sprejeti vsaj s kančkom zdravega humorja, potem nam bo zagotovo lažje. Od Gustava do Viktorja.
Gustav je kultna madžarska risanka. O liku sivega državljana s polnim klobukom problemov. Brez dialoga, brez besed. Samo na koncu piše … Vége*. Očitno je konec tudi z železniško romanco med Slovenijo in Madžarsko, na drugem tiru se je Viktor spotaknil ob Janeza in se navdušil nad Marjanom. Ki doma šola Alenko in išče skupne konce s sindikati. Šola ni šala, čeprav ima ob dobrem razmerju s knjigami človek občutek, da živi 200 let.
Včasih Mercatorjev gazda Ivica Todorić je na Hrvaškem komaj zbral milijon v gotovini, makedonski begunec v Budimpešti Nikola Gruevski pa v praksi nadgrajuje marakeško deklaracijo. Žalostni ali srečni konci: če jih znamo sprejeti vsaj s kančkom zdravega humorja, potem nam bo zagotovo lažje. V Sarajevu tako obratuje mesnica Dayton, ki je ime dobila po mirovnem sporazumu, ki je novembra 1995 končal balkansko klavnico.
*Konec
Haaško sodišče je s svojim zadnjim dejanjem poskrbelo, da bo najhujši še živeči zločinec ostal za zapahi. Za mnoge je to slaba tolažba, saj za njim ostajajo mnogi, ki razmišljajo podobno kot on. Tudi pri nas smo vedno bolj ksenofobični in bi se najraje zaprli v stekleno kupolo. Je strah pred neznanim sploh še mogoče premagati, se v tokratni Petkovi centrifugi sprašuje Andrej Šavko.
Na Martinovo pred dvema letoma je vlada Mira Cerarja na naši meji s Hrvaško začela postavljati ograjo, ki se ji je takrat reklo tehnična ovira. Vsak, ki je to tehnično oviro videl, ji je rekel ograja. Pri nas se stvarem pogosto – prepogosto – ne daje pravih imen. Za to, da stvarem daš pravo ime, je potreben ščepec poguma in kanček iskrenosti. Za vse ostalo imamo pri nas pravo.
Poleg skrivanja pred sodno pošto, to je gotovo najosnovnejša prvina te nove igre in jo bodo kmalu obvladali že najmlajši še pred maturitetnim esejem, se v Sloveniji skrivamo predvsem pred odgovornostjo.
V dopustniški teden in v naše razmišljanje bi moralo zarezati pol tisočletja staro dejanje, ki je bridko predrugačilo dotedanjo Evropo.
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Tadej Košmrlj se z bogatimi političnimi izkušnjami dolgoletnega vodenja svoje pisalne mize sprašuje, na katerega konja stavit v nedeljo
Razburjalo nas je veliko dogodkov – od preložene odcepitve Katalonije do neznatne radiacije neznanega izvora in seveda Bore Đorđevića, ki je ob rob kapi spravljal stanovalke doma starostnikov v Mariboru. Še najmanj so nas vznemirjale volilne kampanje, saj so v obdobju "resničnostnošovovske" politike kakršna koli pričakovanja na rekordno nizki ravni. Politični oportunizem, ponižna drža pred velikimi, izguba zgodovinskega spomina – to je le nekaj od simptomov, ki kronično najedajo politične elite. Ker so brez hrbtenice, jih ni bilo težko spraviti v pralni stroj.
Miha Švalj centrifugira nasilje ob katalonskem referendumu, slovenske odzive nanj in prva predsedniška soočenja.
Smo v napornem obdobju in čaka nas še napornejši čas. Predvolilni čas – čas poln obljub, nasmehov in stiskov rok našim ljudem ter čas metanja polen pod noge in dokazovanja o tem, kdo od političnih nasprotnikov je večji pacek. Obeta se nam torej en velik šov, ki ga je nakazala že referendumska kampanja za drugi tir. A roko na srce šovov, takšnih in drugačnih, smo se že nekako navadili.
Magna v slovenščini pomeni velika. Magna Charta je listina svoboščin. Magnifico pa bi lahko bila ocena uspeha slovenskih košarkarjev. A pri pretirani evforiji rado pljuskne čez rob. Bedaki so zamešali junake, čefurje, Janeze, vesoljce, birokrate in Tončke v težko prebavljivo kislo juho. Ekologi so se vdali pritiskom vlagateljske evforije, arheologi so v Hočah odkrili najmanj Stari Rim. Združeni narodi v New Yorku se glede na raven razprav ne zdijo ravno oddaljeni 7 tisoč kilometrov, afriško državo Nambijo je res težko uGaniti, osamosvojitveni plebisciti pa so lahko vsaj tako populistični, kot so ideje o prepovedi atomske bombe. Kaj pa če bo Republika Katalonija v finalu evropskega košarkarskega prvenstva čez četrt stoletja premagala Kraljevino Španijo? Ampak kot uči slovenski tirorizem, prihodnost včasih pripelje tudi na slepi tir … Tedenski komentar Luke Hvalca.
V tokratni centrifugi Miha Žorž raziskuje, kako lahko ob športni evforiji pameten človek govori neumne stvari in poskuša razumeti, zakaj poslanec Žan Mahnič v poslanske klopi prinesti več bojnega duha naperjenega proti našim južnim sosedom.
Po poletnem zatišju sta intenzivne pozive k spoštovanju mednarodnega prava vnovič slišali obe strani
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
V glavnih vlogah: sodnice in sodniki, Anton Rop, posojilojemalci, ki so pred leti najemali kredite v švicarskih frankih, Igor Bavčar, Magna, Mitja Viler, neznani telovadec z Golovca in še mnogi drugi. Nauk zgodbe: Nikar ne podcenjujte neznanih telovadcev!
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Narava pošilja nedvoumna sporočila. Na izredne vremenske razmere smo se počasi že navadili. Po peklenskem vročinskem valu, s primernim imenom Lucifer, je ohladitev sicer prišla, a z neurji. Spet takšnimi, kot jih ne pomnijo niti najstarejši.
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Sprava in morala sta si blizu in daleč hkrati. Se vključujeta, a hkrati prepogosto tudi izključujeta. Vedno znova spoznavamo, da sprava žal ni zgolj človeško in pietetno vprašanje. V Srebrenici najbolj pretresljivo pričajo, da zemlja ne prenese skrivnosti. Drugačnih mnenj pa ne prenesejo na Kitajskem, v Turčiji, Rusiji … No, nekateri slovenski župani celo oporekajo inženirskim definicijam pločnika, država pa ne zna definirati in ovohati niti smradu. Ker je zahteven medij. Aktivno-pasivne sodnijsko-tožilske zgodbe dueta Janković-Kangler se ob vseh spravno-moralnih dilemah zdijo kot melodija morja in sonca. Ja, dolga bo še pot do sprave. Tukaj doma. Tedenski komentar Luke Hvalca.
Neveljaven email naslov