Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoliščine, v katerih smo, so pravzaprav uresničitev sanj totalitarnih režimov, saj lahko sistemsko uresničujejo svojo agendo, ki bi bila v normalnih okoliščinah politični samomor, meni klinični psiholog, dr. Aleksander Zadel. Sicer pa smrtonosni objem koronavirusne bolezni 19 še vedno ne popušča. Trump odhaja, trumpizem ostaja. Neumorno vztraja tudi "maršal Tvito", medtem pa slovenski individualni športniki navdušujejo in osvajajo nove lovorike.
Neutrudno vztraja tudi "maršal Tvito", medtem pa slovenski individualni športniki navdušujejo in osvajajo nove lovorike
Okoliščine, v katerih smo, so pravzaprav uresničitev sanj totalitarnih režimov, saj lahko sistemsko uresničujejo svojo agendo, ki bi bila v normalnih okoliščinah politični samomor, meni klinični psiholog, dr. Aleksander Zadel. Sicer pa smrtonosni objem koronavirusne bolezni 19 še vedno ne popušča.
926 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Okoliščine, v katerih smo, so pravzaprav uresničitev sanj totalitarnih režimov, saj lahko sistemsko uresničujejo svojo agendo, ki bi bila v normalnih okoliščinah politični samomor, meni klinični psiholog, dr. Aleksander Zadel. Sicer pa smrtonosni objem koronavirusne bolezni 19 še vedno ne popušča. Trump odhaja, trumpizem ostaja. Neumorno vztraja tudi "maršal Tvito", medtem pa slovenski individualni športniki navdušujejo in osvajajo nove lovorike.
Neutrudno vztraja tudi "maršal Tvito", medtem pa slovenski individualni športniki navdušujejo in osvajajo nove lovorike
Okoliščine, v katerih smo, so pravzaprav uresničitev sanj totalitarnih režimov, saj lahko sistemsko uresničujejo svojo agendo, ki bi bila v normalnih okoliščinah politični samomor, meni klinični psiholog, dr. Aleksander Zadel. Sicer pa smrtonosni objem koronavirusne bolezni 19 še vedno ne popušča.
Delitev na leve in desne je v Sloveniji že taka folklora, da bi si zaslužila posebno zaščito. Tako kot piranska sol, nanoški sir, šebrejski želodec ali prekmurska šunka. Če je taka delitev v političnem prostoru prisotna skoraj povsod po svetu, smo jo pri nas raztegnili še na mnoga druga področja. In tako imamo leve in desne medije, leve in desne tajkune, leva in desna društva, celo leve in desne umetnike. In seveda levo in desno interpretacijo zgodovine.
V Petkovi centrifugi bomo teden zavrteli nazaj – vse od petka 13. do zmage nad fašizmom in nacizmom. Evrovizija, aretacija prodajalca mesa, ki je novačil ljudi za klanje v Siriji, zastrupljanje okolja po nareku kapitala in novinarska avtonomija – to bo nekaj poudarkov, ki se bodo znašli v bobnu našega velikega pralnega stroja. Denarja ne bomo prali, bomo pa preizkusili trpežnost rdečih jopičev, zaradi katerih je odstopila podpredsednica državnega zbora. Ne gre za prisilne jopiče, čeprav bi tudi ti občasno prišli prav nekaterim politikom.
Grenko sladki so bili prvomajski prazniki – kot tudi sam praznik dela: na eni strani grenka razmišljanja o položaju delavcev, na drugi praznovanja in veselje ob kresovih. Tako je bilo tudi vreme – izmenjaje dež, sneg in sonce. Predvsem sneg je v nasadih, na njivah in parkih povzročil pravo razdejanje, razpad varstva potrošnikov in okolja v Evropi pa po razkritju pogajalskih izhodišč sporazuma TTIP med EU in ZDA napovedujejo pri Greenpeacu. Slovenjo pa spet razdvajajo referendumi oz. zgolj obeti le teh.
Spektakularno se je poslovila ministrica za kulturo, tudi seja preiskovalne komisije za banke je bila pravi spektakel. Vznesene besede o uporu, pogumu, tovarištvu in solidarnosti bomo tehtali po praznikih. Pogosto se spektakli , ko vzide sonce delovnega dne, spremenijo v debakle …
Zdrava pamet jo je iz naših krajev podurhala, še preden smo sploh opazili, da jo imamo. Ne, to ni še ena v vrsti ciničnih pripomb, to je misel, ki si jo misli vsakdo, ki le količkaj kritično gleda na družbeno in politično dogajanje v naši podalpski kurji zaplati. Primerov je vse več, v današnji Centrifugi bomo osvetlili le nekatere.
Peremo tedensko perilo. O protestnih shodih, izidu nove knjige, ki se imenuje Bela knjiga, nogometnih sporih in Tomažu Pandurju.
Ne zaupamo nikomur, velikokrat z razlogom. Spoznamo se na vse in sodimo o vsem, malo manjkrat z razlogom. Smo vrhunski poznavalci znanosti, medicine, prava, sociale …, največkrat brez znanja in pravih informacij. In politika in politiki zato še lažje manipulirajo z nami. Tudi mediji nismo nikakršne izjeme. Odzvem dveh nesrečnih dečkov starim staršem in njuna namestitev v rejniško družino, je žalosten primer splošne vsevednosti in nezaupljivosti. Vendarle gre za otroke, tu se strinjamo, in igranje z njihovo usodo res ne sme postati resničnostni šov. Žal je nekaj epizod že neizbrisljivo posnetih …
Iskanje pravice v tednu od velikonočnih praznikov do dneva norcev. Pravice pa nikjer. Haaško sodišče je predsednika Srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja oprostilo v vseh devetih točkah obtožnice, v katerih je bil obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na Hrvaškem, BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Sodni senat je večinsko presodil, da tožilstvo obtožb ni dokazalo onkraj razumnega dvoma. So v imenu političnih ciljev dovoljena vsa sredstva? Bi se zločini v nekdanji Jugoslaviji zgodili brez političnega projekta Velike Srbije? Ne nazadnje so bili tudi odzivi na razsodbo sodišča odvisni prav od nacionalne in ideološke usmerjenosti: ogorčenje na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, v Srbiji zadržanost, med radikalci zmagoslavje, v nesrečni Srebrenici celo z grožnjami namenjenimi Bošnjakom in bučnim proslavljanjem.
Evropska unija, ki že skoraj deset let drsi iz krize v krizo, je v minulih dneh znova reševala samo sebe. Še en prelomni vrh, še ena usodna pogajanja. Za slovensko vlado je majavi kompromis iz bruseljske tržnice olajšanje. Za 35 tisoč beguncev na grško madžarski meji pa katastrofa. In še: spet trenja v vladni koaliciji, zakaj je sindikalist Zoran Petrovič pravi slovenski funcionar, kdo praznuje 8.marec in kateri Slovenec ruši internet.
Odnos do migrantov je vnovič potrdil že znano dejstvo, da ima Slovenija dva obraza. In ob tem ne gre preslišati opozoril, da zahteva dani trenutek, ki ga živimo in ga poganja strah pred neznanim in s tem povezano podpihovanje sovraštva, veliko mero zdravega razuma. Dva obraza pa je pokazala tudi policija. Skrb in nezaupanje zbuja tisti obraz, ki kuje zarote kar prek spletnih družabnih omrežij.
Stalni pekovi rubriki Centrifuga pravimo tudi "pranje tedenskega perila". Ampak pridejo tedni, ki se jih enostavno ne da oprati. Ker so preveč svinjski. Zato je tole samo poskus (avdio) razmastitve najbolj trdovratnih madežev.
Vojna v Siriji je bila v ospredju münchenske varnostne konference in vrha držav Evropske unije. Te, vključno s Slovenijo, zapirajo meje za ekonomske migrante in uvajajo kvote za sprejem prišlekov. Drugače kot Evropska unija, je o njih govoril papež na svojem obisku Mehike. Ljudi je pozval k solidarnosti z najbolj revnimi in žrtvami ilegalne trgovine z mamili. V Sloveniji žal bolj ali manj vse po starem, vsaj z odličnimi nastopi so nas razveselili: smučarske skakalke in skakalci.
Pogled v teden, ko smo se vsi še enkrat več vprašali, ali je komunikacija v politiki lahko še bolj primitivna? Pa tudi o kvotah slovenske glasbe in denarnih tokovih v času, ko se javnost ukvarja z ekstremisti in migranti.
Prav res, teden, ki ga bomo oprali v naslednjih minutah, bi lahko najbolje opisali prav z besedami predsednika vlade v televizijskem intervjuju. Beseda je tekla o kredibilnosti vlade in premiera samega potem, ko ta ni sprejel ponujenega odstopa ministra Mramorja. Najboljšega finančnega ministra Evrope Cerar že ne bo žrtvoval zaradi nekaj deset tisoč evrov nezakonito izplačanih dodatkov, saj ga državljani potrebujemo veliko bolj, kot se zavedamo.
Maja Weiss je leta 2002 posnela film Varuh meje, nekateri takrat posneti prizori in dialogi ob reki Kolpi se zdijo kot napoved grotesknega stanja tukaj in zdaj. Filmski varuh meje je proti beguncem ščuval prebivalce ob Kolpi, ki leta 2016 ne morejo verjeti, da jim je vlada postavila čisto prave žičnate kulise. Varuhi meja so danes evropska maksima, vse bolj v ospredje se postavlja tudi naš premier Cerar. Ampak slovenskim varuhom meja in kvazi demokracije tu in tam postane tudi dolgčas, zato se igrajo Jamese Bonde in Karle Velike. Postavljajo ograje med dobrim in zlim, za nameček pa so nekateri še v stalni finančni pripravljenosti. Vse težje razumemo čas, v katerem smo padli na Zemljo in nam zvezde morda vsaj trenutno niso najbolj naklonjene. Morda nam lahko pomaga David Bowie.
Maja Weiss je leta 2002 posnela film Varuh meje, nekateri takrat posneti prizori in dialogi ob reki Kolpi se zdijo kot napoved grotesknega stanja tukaj in zdaj. Filmski varuh meje je proti beguncem ščuval prebivalce ob Kolpi, ki leta 2016 ne morejo verjeti, da jim je vlada postavila čisto prave žičnate kulise. Varuhi meja so danes evropska maksima, vse bolj v ospredje se postavlja tudi naš premier Cerar. Ampak slovenskim varuhom meja in kvazi demokracije tu in tam postane tudi dolgčas, zato se igrajo Jamese Bonde in Karle Velike. Postavljajo ograje med dobrim in zlim, za nameček pa so nekateri še v stalni finančni pripravljenosti. Vse težje razumemo čas, v katerem smo padli na Zemljo in nam zvezde morda vsaj trenutno niso najbolj naklonjene. Morda nam lahko pomaga David Bowie.
Če bi dali na tehtnico, ki meri veselje, nedeljsko navdušenje otrok, ki so končno dočakali prvi pravi sneg te sezone ali evforijo ob zmagi Petra Prevca na novoletni turneji, si ne bi upal napovedovati na katero stran bi se nagnila. A bili smo pripravljeni na sneg in na Petrovo zmago, zakaj in na kaj pa naj bi bili v pripravljenosti vse popoldneve, noči in praznike dekani in profesorji na devetih fakultetah, pa je še vedno neznanka.
Neveljaven email naslov