Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ta teden smo čakali in čakali nov semafor ukrepov ob naglem slabšanju covid razmer, pa semafor še vedno ni dobil zelene luči. K sreči pa so jo šolarji in dijaki - prvi september so v šolskih klopeh pričakali z upanjem, da bi bili tam, brez vmesnih premorov, tudi 24. junija. Ampak to bo odvisno tudi ali pa predvsem od nas samih in učnih krivulj, učnih ur naše neumnosti.
Ljudje vse manj verjamejo tradicionalnim avtoritetam in se vse bolj indentificirajo z influencerji
Dočakali smo prvi september – res upam, da bo tokrat ostalo pri le enem prvem septembru. Res upam, ker si nekateri hote ali nehote prizadevajo, da učenci in dijaki šolskega leta ne bi dočakali v šolskih klopeh, z vrstniki. Tudi najnovejše študije – recimo tista z britanske Univerze Cambridge, pri kateri so potek bolezni opazovali na več kot 40.000 okuženih z različico delta med marcem in majem ter dokazali, da je verjetnost bolnišnične oskrbe 2 krat večja kot pri alfi – anticepilcev ne prepričajo. Zanje so bolj verodostojni zapisi na družabnih omrežjih.
Ohrabrujoči, kljub popoldanskim facebook znanstvenikom, so vsaj skupni pozivi Svetovne zdravstvene organizacije in Unicefa po odprtih vzgojnovarstvenih ustanovah, ne glede na pandemijo. Tudi naša strokovna skupina v predlogu novega semaforja ukrepov, ukrojenem po merilu zasedenosti bolniških postelj, zapiranja šol ne predvideva. Ampak, kot zapiše dr. Alojz Ihan, virus ni nerodno napisan stavek v šolskem pravilniku, ki bi ga spretni jezikoslovec (s pomočjo pravnega svetovalca) preformuliral v eno od neškodljivih fraz.
905 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Ta teden smo čakali in čakali nov semafor ukrepov ob naglem slabšanju covid razmer, pa semafor še vedno ni dobil zelene luči. K sreči pa so jo šolarji in dijaki - prvi september so v šolskih klopeh pričakali z upanjem, da bi bili tam, brez vmesnih premorov, tudi 24. junija. Ampak to bo odvisno tudi ali pa predvsem od nas samih in učnih krivulj, učnih ur naše neumnosti.
Ljudje vse manj verjamejo tradicionalnim avtoritetam in se vse bolj indentificirajo z influencerji
Dočakali smo prvi september – res upam, da bo tokrat ostalo pri le enem prvem septembru. Res upam, ker si nekateri hote ali nehote prizadevajo, da učenci in dijaki šolskega leta ne bi dočakali v šolskih klopeh, z vrstniki. Tudi najnovejše študije – recimo tista z britanske Univerze Cambridge, pri kateri so potek bolezni opazovali na več kot 40.000 okuženih z različico delta med marcem in majem ter dokazali, da je verjetnost bolnišnične oskrbe 2 krat večja kot pri alfi – anticepilcev ne prepričajo. Zanje so bolj verodostojni zapisi na družabnih omrežjih.
Ohrabrujoči, kljub popoldanskim facebook znanstvenikom, so vsaj skupni pozivi Svetovne zdravstvene organizacije in Unicefa po odprtih vzgojnovarstvenih ustanovah, ne glede na pandemijo. Tudi naša strokovna skupina v predlogu novega semaforja ukrepov, ukrojenem po merilu zasedenosti bolniških postelj, zapiranja šol ne predvideva. Ampak, kot zapiše dr. Alojz Ihan, virus ni nerodno napisan stavek v šolskem pravilniku, ki bi ga spretni jezikoslovec (s pomočjo pravnega svetovalca) preformuliral v eno od neškodljivih fraz.
Ste že slišali za Karte proti človeštvu? To je družabna igra za grozne ljudi. Spominja na mešanje odločilnih kart, ki ga spremljamo vsak dan na najvišjih ravneh, spominja na početje, ki je človeštvu pogosto v škodo.
Naravne katastrofe, ujetništva in nasilje vseh oblik, različni sistemi, neučinkovite zakonodaje … Na različne načine se vsak posebej in vsi skupaj borimo za obstoj moralnih vrednot, številni tudi za golo preživetje. V nekaterih primerih je bitka izgubljena, še predenj se je začela, v drugih se počutimo kot zmagovalci, še pogosteje poraženci …
Novoletne poslanice so nekaj najljubšega za vsakega slovenskega politika, ki da nekaj nase
Decembrska histerija, svetleč papir, kilometri lučk, pijančevanje in žareče nebo nad mestom
Zdi se, da se vsi pomembni evropski dogodki na vseh frontah zgodijo v Parizu ali njeni okolici
Mislili smo, da bo splet ob nastanku najprej preplavila pamet, a smo podcenili, koliko je na svetu bedakov.
Gustav je kultna madžarska risanka. O liku sivega državljana s polnim klobukom problemov. Brez dialoga, brez besed. Samo na koncu piše … Vége*. Očitno je konec tudi z železniško romanco med Slovenijo in Madžarsko, na drugem tiru se je Viktor spotaknil ob Janeza in se navdušil nad Marjanom. Ki doma šola Alenko in išče skupne konce s sindikati. Šola ni šala, čeprav ima ob dobrem razmerju s knjigami človek občutek, da živi 200 let. Včasih Mercatorjev gazda Ivica Todorić je na Hrvaškem komaj zbral milijon v gotovini, makedonski begunec v Budimpešti Nikola Gruevski pa v praksi nadgrajuje marakeško deklaracijo. Žalostni ali srečni konci: če jih znamo sprejeti vsaj s kančkom zdravega humorja, potem nam bo zagotovo lažje. V Sarajevu tako obratuje mesnica Dayton, ki je ime dobila po mirovnem sporazumu, ki je novembra 1995 končal balkansko klavnico. *Konec Teden je do konca opral Luka Hvalc.
Čeprav smo v zadnjem tednu pred volitvami, zaprti v mehurček razkazovanja preteklih dosežkov trenutnih županov na eni strani in novih obljub s figami v žepu ostalih tekmecev na drugi, je Gašper Andrinek v Petkovi centrifugi ta mehurček poskušal razpočiti in pogledati izven asfaltiranih in tlakovanih občinskih meja.
Sovražnike nekateri vidijo tako rekoč v vseh živih bitjih. Motijo jih celo psi v parkih, ki jih skušajo pokončati s klobaso, v kateri je britvica.
Potem ko smo še zadnjič, pa verjetno ne še čisto zares zadnjič, premikali urne kazalce, je bil za marsikoga najpomembnejši dogodek tedna noč čarovnic. Čarovnic imamo v Sloveniji kar nekaj, še več pa očitno coprnikov, vsaj če sklepamo po prijavljenih za kampanjo za lokalne volitve. Kandidatk je šestkrat manj od kandidatov. Kljub vsem trikom, ki pospešujejo prodajo ali pričarajo glasove na volitvah, pa vsi čarovniki skupaj ne znajo spacati uroka, ki bi preprečil divjanje narave.
Evropski parlament je sprejel zakone proti odvrženi plastiki, pri nas pa ne znamo zbrati člana ustavnega sodišča.
Gledam umetnico Marino Abramović, ki na plakatu za 50. Barcolano vihti zastavo, in se sprašujem, ali smo res vsi v istem čolnu? - Tatjana Pirc
Za nami je teden, ko v Evropi iz ustave spet mečemo pravico do splava, kršitelji ustave pa na Madžarskem v ponedeljek postajajo brezdomci. Preprosto zato, ker nimajo doma.
Teden otroka se je začel z mednarodnim dnevom starejših, priložnostjo, da po predvolilni kampanji, v kateri so bila usta nekaterih predstavnikov koalicijskih strank, še posebej ene predstavnice, polna obljub o izboljšanju življenjskih razmer te ranljive družbene skupine, ki jo pesti več perečih problemov sistemske narave, osvetlimo omenjeno problematiko. V tednu otroka je papež Frančišek v Vatikanu odprl škofovsko sinodo. Visoki predstavniki Rimskokatoliške cerkve bodo do konca meseca razpravljali o tem, kako mladim približati institucijo, ki jo zaznamuje dolgoletna sistemska ter sistematično zanikana in prikrivana pedofilija. V tednu otroka so državo pretresli videoposnetki vzgojiteljice, ki je kljub ustrahovanju lastnice zasebnega zavoda za varstvo otrok Kengurujčki, povzdignila glas in s pomočjo novinarke Televizije Slovenija Katarine Golob javnosti razgalila srhljive prakse Branimire Vrečar. Gospa je (domnevno) na črno služila s sadističnim izživljanjem nad otroki in vsemi, ki so ji stopili na pot.
Precej živahen zaporniško-pravosodni teden je za nami, v sodnih dvoranah in v zaporih se izmenjujejo znani obrazi. Dodatki k plačam voljenim in nevoljenim doma in v Evropi razburjajo javnost. Domače gospodarstvo po malem ohlajajo tudi globalne trgovinske vojne, slovenske gospodarstvenike pa Levica, ki si je ta teden prislužila naziv nadparlamentarna stranka. Trumpov stand-up pred generalno skupščino ZN je zabaval delegate, naš predsednik pa prvo damo ZDA.
Ta teden dvomimo v zbranost zdravniških rekorderjev in iskrenost Evropske komisije, nove vlade ter županov.
Doma novo vlado čaka veliko dela. Zdi se, da je norma njene produktivnosti v skladu z zahtevami in pričakovanji že postavljena v razmerju 100:1
Ker je bilo med minulimi počitnicami toliko nenehne histerije, med katero so mediji ves čas sestavljali koalicije in jih razstavljali, pa v času debelih krav panično iskali morebitno pot do nove hude krize in podobno, smo tudi mi takoj prvi dan šole začeli s spraševanjem. Prvošolčke namreč najdemo tudi na najbolj neverjetnih mestih, recimo med nekdanjimi kandidati za najpomembnejše politične funkcije.
Neveljaven email naslov