Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ta teden smo čakali in čakali nov semafor ukrepov ob naglem slabšanju covid razmer, pa semafor še vedno ni dobil zelene luči. K sreči pa so jo šolarji in dijaki - prvi september so v šolskih klopeh pričakali z upanjem, da bi bili tam, brez vmesnih premorov, tudi 24. junija. Ampak to bo odvisno tudi ali pa predvsem od nas samih in učnih krivulj, učnih ur naše neumnosti.
Ljudje vse manj verjamejo tradicionalnim avtoritetam in se vse bolj indentificirajo z influencerji
Dočakali smo prvi september – res upam, da bo tokrat ostalo pri le enem prvem septembru. Res upam, ker si nekateri hote ali nehote prizadevajo, da učenci in dijaki šolskega leta ne bi dočakali v šolskih klopeh, z vrstniki. Tudi najnovejše študije – recimo tista z britanske Univerze Cambridge, pri kateri so potek bolezni opazovali na več kot 40.000 okuženih z različico delta med marcem in majem ter dokazali, da je verjetnost bolnišnične oskrbe 2 krat večja kot pri alfi – anticepilcev ne prepričajo. Zanje so bolj verodostojni zapisi na družabnih omrežjih.
Ohrabrujoči, kljub popoldanskim facebook znanstvenikom, so vsaj skupni pozivi Svetovne zdravstvene organizacije in Unicefa po odprtih vzgojnovarstvenih ustanovah, ne glede na pandemijo. Tudi naša strokovna skupina v predlogu novega semaforja ukrepov, ukrojenem po merilu zasedenosti bolniških postelj, zapiranja šol ne predvideva. Ampak, kot zapiše dr. Alojz Ihan, virus ni nerodno napisan stavek v šolskem pravilniku, ki bi ga spretni jezikoslovec (s pomočjo pravnega svetovalca) preformuliral v eno od neškodljivih fraz.
903 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Ta teden smo čakali in čakali nov semafor ukrepov ob naglem slabšanju covid razmer, pa semafor še vedno ni dobil zelene luči. K sreči pa so jo šolarji in dijaki - prvi september so v šolskih klopeh pričakali z upanjem, da bi bili tam, brez vmesnih premorov, tudi 24. junija. Ampak to bo odvisno tudi ali pa predvsem od nas samih in učnih krivulj, učnih ur naše neumnosti.
Ljudje vse manj verjamejo tradicionalnim avtoritetam in se vse bolj indentificirajo z influencerji
Dočakali smo prvi september – res upam, da bo tokrat ostalo pri le enem prvem septembru. Res upam, ker si nekateri hote ali nehote prizadevajo, da učenci in dijaki šolskega leta ne bi dočakali v šolskih klopeh, z vrstniki. Tudi najnovejše študije – recimo tista z britanske Univerze Cambridge, pri kateri so potek bolezni opazovali na več kot 40.000 okuženih z različico delta med marcem in majem ter dokazali, da je verjetnost bolnišnične oskrbe 2 krat večja kot pri alfi – anticepilcev ne prepričajo. Zanje so bolj verodostojni zapisi na družabnih omrežjih.
Ohrabrujoči, kljub popoldanskim facebook znanstvenikom, so vsaj skupni pozivi Svetovne zdravstvene organizacije in Unicefa po odprtih vzgojnovarstvenih ustanovah, ne glede na pandemijo. Tudi naša strokovna skupina v predlogu novega semaforja ukrepov, ukrojenem po merilu zasedenosti bolniških postelj, zapiranja šol ne predvideva. Ampak, kot zapiše dr. Alojz Ihan, virus ni nerodno napisan stavek v šolskem pravilniku, ki bi ga spretni jezikoslovec (s pomočjo pravnega svetovalca) preformuliral v eno od neškodljivih fraz.
Nepolitičnost montaže solarnih panelov v senci. Konjske izjave kralja. Reinkarnacija padle kraljice in upravljalec šahovnice. In ornitološke metafore. Tadej Košmrlj.
Dober mesec pred drugo obletnico razglasitve epidemije covid-19 pri nas in v drugih evropskih državah podiramo rekorde v številu okuženih. Šole, uradi, trgovine, bolnice delujejo, ne vemo pa, kaj bo prihodnji teden, ko napovedujejo vrh epidemije. Medtem je slovenska politika že usmerjena k enemu samemu cilju: aprilskim volitvam.
Na okroglo nekako sto dni pred predvidenimi parlamentarnimi volitvami je dogajanje med strankami razgreto, prestopni rok za politične športnike se počasi izteka … Gneča je velika, število sedežev na avtobusih pa omejeno. Politika že dolgo spominja na šport, glavna disciplina pa je povečini, ali si za ali proti Janezu Janši. Kar po eni strani priča o idejni izpraznjenosti »anti janša politike«, po drugi strani pa to generirata prav ustroj in delovanje stranke SDS. Taka slovenska zanka kavlja 22. Komentar tedna je pripravila Nataša Štefe.
Ker nam življenje, kot smo ga poznali dolga leta, že lep čas polzi med prsti in ga v pandemičnem strahu nekako ne zmoremo več zgrabiti za roge, ni nič čudnega, da smo prehod v leto 2022 pospremili precej neprizadeto, bolj mimogrede … še koledar je pri tem malo pomagal, saj je vse minilo kar prek navadnega konca tedna.
Zadnji teden v letu je zvenel kot slaba reklama za volilno leto, ki ga povezujejo s pridevnikom super. Če je bil sploh kakšen skupni imenovalec treh bolj ali manj prijaznih televizijskih pogovorov, je to bila lastnost vseh sodelujočih, da ta pridevnik pripisujejo predvsem samim sebi.
V Centrifugi obelodanimo nekaj kuharskih nasvetov v zvezi z jajci, pregledamo program prihajajočega predvolilnega festivala z uveljavljenimi starimi in nekaterimi novimi alternativnimi skupinami ter med vznesenim poletom v vesolje razmišljamo o pravih božičnih zvezdah. Avtor: Jan Grilc
Vrh Evropske unije je pozval k usklajenemu boju proti novi različici korona virusa omicron, ki se širi zelo hitro. Evropski parlament, oziroma njegove levo sredinske in leve stranke, je sprejel resolucijo o Sloveniji, v kateri od vlade terja med drugim tudi, da zagotovi neodvisno delovanje javne RTV. Za svobodo misli pa je nagrado Andreja Saharova izročil zaprtemu ruskemu aktivistu Alekseju Navalnemu. Tedenski komentar je prispeval: Tomaž Gerden.
Medtem ko nam korupcija vsako leto požre 3,5 milijarde evrov, nam tisti minister, ki je nekoč pomotoma odstopil zaradi prevelike zavzetosti policije, svetuje, naj nepravilnosti prijavljamo – policiji. Medtem ko šef Fursa letno podeljuje dohodninskemu prvaku kosilo za tolažilno nagrado, manjši plačniki davkov čez noč izvejo, da so zaman kupili živila in pijačo za prodajo na novoletnih stojnicah. Dobrodošli v Sloveniji! Gostinci zato svetujejo: če jed ni dobra, zamenjaš recept ali kuharja!
Resnično je težko čutiti kaj drugega kot sožalje ob trenutnih političnih razmerah v Sloveniji. A ker nam vsaj za zdaj nekulturna in amoralna institucionalna politika še ne kroji prostega časa, ob nastopu veselega decembra vseeno skušajmo najti nekaj tistega, kar nas v življenju navdihuje. Avtor: Gašper Andrinek
"Ni novica, če pes ugrizne človeka, novica je, če človek ugrizne psa. Ni novica, če čoln pluje po morju, novica je, ko se čoln vozi po cesti," tako Petkovo centrifugo začenja avtorica Tatjana Pirc, ki oddajo zaključuje z besedami: "Naj obstane in se razvija dobra javna radiotelevizija. In naj živi javnost, ki je njena zaveznica!" Med uvodom in zaključkom pa je zelo dramatično.
Za nami je en žalosten teden, še en žalosten teden - poln katastrofičnih novic, obupovanj, pozivov, prepričevanj prepričanih, teden moralno-etične inventure. Pa še kakšen voluhar se najde zraven. Ampak vprašanje, če se nas je vse skupaj dotaknilo na pravi način, ugotavlja Aleš Smrekar, ki ožema dogodke v tokratni Petkovi Centrifugi.
"Dvignimo pričakovanja do politikov," je v oddaji Skupaj naprej, ki se je prvič v zgodovini sočasno predvajala na TV Slovenija in POP TV, pozvala filozofinja Alenka Zupančič. Politiki mešetarijo po svoje, si zrihtajo posel tu in uslugo tam, mi pa to samo še osuplo gledamo in se tolažimo s tem, da vsaj vemo, da so vsi pokvarjeni. Po njenem je to perverzna in že skoraj mazohistična simbioza, zato dajmo, četudi naivno, upati, da se da drugače.
Z uničevanjem planeta si »kopljemo svoj lasten grob« je na podnebni konferenci v Glasgowu drastično opozoril Generalni sekretar Združenih narodov Guterres. Doma smo soočeni z nevarno rastjo dnevnih okužb, zato se je poglavitno vprašanje tega tedna vrtelo okrog vprašanj o kolapsu zdravstva in ali bo vlada z ukrepi ponovno zaprla državo z vsemi posledicami za posameznika in družbo. Medtem so vidni člani SAZU opozorili, da se avtokratski način vladanja pri nas ni zmanjšal, negativni učinki le tega pa se kažejo tudi na obvladovanju pandemije.
Neznosno postaja življenje pod oblastjo, ki se ni sposobna distancirati od lastnih simptomov in napak ter jih reflektirati. Ali se vsaj – sem pa tja – zadržati v svoji napadalnosti. Neznosno pa predvsem utrujajoče. Utrujajoča je ta igra sprenevedanja in izčrpavanja pa tudi številnih neumnosti, ki ne vzdržijo racionalne argumentacije … gre za način vladanja, jaz imam prav, ker sem jaz. Ni samo pri nas, a človek bi kar stekel stran … Teden komentira Nataša Štefe.
Tako kot blato je živa materija tudi korupcija, ki spreminja agregatna stanja za vsako ceno ter zastruplja družbo, kot blato zastruplja podtalnico. Solidarnosti moramo vrniti vso težo besede, ki si jo zasluži, saj je zaradi nezaslišane politizacije povsem razvrednotena. Solidarnost moramo nujno začeti živeti, tako individualno predvsem pa institucionalno. In jo prenehati vlačiti po ustih, z njo žugati in opletati po volilnih programih.
V Sloveniji je tudi prostor hudo relativen, tudi če pomislimo na že skoraj vsakodnevne proteste po prestolnici, ki sploh niso več novica. Kot bumerang se očitno vrača tudi svetovna energetska kriza, in to ravno na začetku kurilne sezone na severni polobli. Nas bodo res morale podivjane cene energentov pripraviti na toliko let odlagano varčevanje. Za zdaj sicer naš način življenja in svetovne smernice prej izgledajo kot norčevanje, ne pa varčevanje, recimo z elektriko.
Policisti so v torek tako brezmejno zagnano in nediskriminatorno izstreljevali solzivec vsepovprek po ljudjeh v ljubljanskem središču, da so pri tem poškodovali celo svojega pripadnika. Medtem pa na vrhu EU na Brdu pri Kranju politiki niso dosegli nič oprijemljivega. Centrifugo vrti Gorazd Rečnik.
Kaj je glavni razlog za to, da svet, kot smo ga poznali, razpada na koščke? Prazni "bla bla" politikov, kot pravi nepopustljiva deklica Greta? Negotovost zaradi hitrih sprememb, ki jih ne razumemo? Krivice, dvoličnost in zlorabe elit? Pandemska utrujenost ali povedano preprosto: glasno in žal vse pogosteje tudi nasilno sporočilo, da "ne zmoremo več, hočemo svoja življenja nazaj!"?
Petek popoldne ni najbolj optimalen čas za biti jezen. Ampak saj niti nimamo več izbire. Jezni, znervirani, celo agresivni smo praktično neprestano. Že tedne, že mesece. Izhodišče tokratne centrifuge je prav jeza. In kaos. Ta dva sta premo-sorazmerna z neuspešnostjo spopadanja s epidemijo. In jezo bi iz Slovenije lahko izvažali.
Kaj pomeni kriterij PCTP? Poslušanje centrifuge Tatjane Pirc. Vsi izpolnjujete pogoje! Avtorica se bo oglasila iz brezna, ki mu ni videti dna.
Neveljaven email naslov