Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Še vedno energetske skrbi v EU
Nedelja pred nami bo volilna: prvi krog izbiranja za predsedniško funkcijo. Sedmerica kandidatk in kandidatov se še zadnje dneve trudi prepričevati volivke in volivce. V Evropski uniji pa se pogovarjajo, kako bo z oskrbo s plinom to zimo. Plina je dovolj, bolj zaskrbljujoče so previsoke cene, ki so v marsičem rezultat različnih špekulacij. Kako jih omejiti? 92 milijonov članic in članov Kitajske komunistične partije je začelo svoj kongres. Časi so negotovi tudi za, navzven sicer zelo samozavestno, kitajsko vodstvo. Tudi zaradi vojne v Ukrajini. Ruski predsednik Putin je na zasedenih ukrajinskih ozemljih, priključenih Rusiji, razglasil izredne razmere. In to v vojni, ki v Rusiji uradno sploh ni vojna.
903 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Še vedno energetske skrbi v EU
Nedelja pred nami bo volilna: prvi krog izbiranja za predsedniško funkcijo. Sedmerica kandidatk in kandidatov se še zadnje dneve trudi prepričevati volivke in volivce. V Evropski uniji pa se pogovarjajo, kako bo z oskrbo s plinom to zimo. Plina je dovolj, bolj zaskrbljujoče so previsoke cene, ki so v marsičem rezultat različnih špekulacij. Kako jih omejiti? 92 milijonov članic in članov Kitajske komunistične partije je začelo svoj kongres. Časi so negotovi tudi za, navzven sicer zelo samozavestno, kitajsko vodstvo. Tudi zaradi vojne v Ukrajini. Ruski predsednik Putin je na zasedenih ukrajinskih ozemljih, priključenih Rusiji, razglasil izredne razmere. In to v vojni, ki v Rusiji uradno sploh ni vojna.
Že več kot tri tedne potekajo polemike o arbitraži med Slovenijo in Hrvaško. Tokratni vrhunec je odločitev slovenske vlade, da izbiro novega slovenskega arbitra prepusti kar sodišču samemu. Hrvaška pa nič. Arbitraža je uradno ne zanima več. Ljubljanski Univerzitetni klinični center, daleč največja bolnišnica pri nas in tudi eno od naših največjih podjetij, je ta teden dobil novega upravnika oziroma vršilca dolžnosti. Iz tujine pa lahko žal poročamo le o katastrofah.
Že več kot tri tedne potekajo polemike o arbitraži med Slovenijo in Hrvaško. Tokratni vrhunec je odločitev slovenske vlade, da izbiro novega slovenskega arbitra prepusti kar sodišču samemu. Hrvaška pa nič. Arbitraža je uradno ne zanima več. Ljubljanski Univerzitetni klinični center, daleč največja bolnišnica pri nas in tudi eno od naših največjih podjetij, je ta teden dobil novega upravnika oziroma vršilca dolžnosti. Iz tujine pa lahko žal poročamo le o katastrofah.
Fantastičen dan Pahorja in Kosorjeve, ki sta ga doživela ob sklenitvi arbitražnega sporazuma, se je spremenil v nočno moro Cerarja in Erjavca, ki ju je na cedilu pustil še Abraham, ko je po le nekaj dneh odstopil kot slovenski arbiter. Mirna kri in trda roka je recept, ki ga v arbitražnem viharju ponuja nekdanji predsednik republike Tuerk. Nihče pa nima recepta, ki bi ga predpisal 300 tisoč revnim Slovencem. Ti životarijo z nekaj sto evri na mesec. Zdi se, da je odpis dolgov najšibkejšim podoben učinku aspirina, ki ga predpisali obolelemu s pljučnico.
V teh dneh je Piranski zaliv postal ocean z velikim presežkom političnega planktona. Podrobnosti v Centrifugi!
Letošnji čas kislih kumaric je povsem drugačen. Zelo pestro poletje je, predvsem na političnem področju. V Bruslju je potekala razprava o razporeditvi 55 tisoč beguncev, ki naj bi jih sprejele evropske države. Nekatere države želijo sprejeti predvsem begunce katoliške veroizpovedi, druge predvsem ženske in otroke. Lahko bi rekli, da se obnašajo kot na tržnici.
Oxi Grkov na referendumu se je ta teden obrnil v nai grških poslancev. Grki so na referendumu glasovali predvsem proti varčevalnim ukrepom in ta teden dobili prav te. Glasovali so za upanje, dobili obljubo. Bolje rečeno obljubo obljube. Ali pa nadaljevanje tega, kar najbolje opisuje težko prevedljiva besedna zveza “extend and pretend”. Podaljševanje agonije s pretvarjanjem, da bo zdravilo, ki pet let ni delovalo, čudežno začelo učinkovati.
Izvor naših na videz nerazumnih odločitev je v računovodski logiki Evrope, na katero smo morali pristati, ker smo se doslej obnašali nerazumno. Vse skupaj zdaj saniramo na (Evropi) obljubljen nerazumen način. Obstaja tudi druga možnost, demonstracijo poskusa lahko ta teden iz Aten in Bruslja spremljamo v živo. Ampak ker smo se leta 2004 odločili za evropsko-računovodsko vizijo, se trenutno druga pot zdi ta trenutek še bolj neprimerna.
Sprejmete piškotke? Potem vas peljemo na spravno potovanje od Aten do Žalca. Na Kongresnem trgu v Ljubljani so v predprazničnem vzdušju postavili temelje spravnega spomenika. Predsednik države je v svojem slavnostnem govoru večkrat omenil spravo. Da je pomembna in nujna. Če smo res tako obremenjeni s preteklostjo, bo po vseh teh letih ukvarjanja z zgodovino, treba priznati, da ima Slovenija hudo posttravmatsko stresno motnjo, ki bi jo morali zdraviti s pomočjo psihoterapevtov in ne s politiki, ki za vsako rešitev najdejo problem …
Imamo nekaj podobnega asfaltiranim cestam, razmeram primeren finančni dolg, razmeram primeren zdravstveni sistem, razmeroma spodobno politično dogajanje in razmeroma jasno sliko, kako bi radi živeli. Razmeroma, res…
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Vse v tem tednu je močno spominjalo na veliko nogometno tekmo med ekipama globalnega in lokalnega. V obeh so se vrteli milijoni, le da so v eni odtekali, v drugi pa jih še čakajo. V pomanjkanju zadetkov smo vendarle videli zanimive predstave, veliko priložnosti iz prostih strelov in nekaj avtogolov, s katerimi so se osmešili igralci obeh ekip.
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Od slovenskih zdravstvenih razprtij preko Makedonije in Dunaja nazaj v Slovenijo.
Svoboda ima veliko obrazov. Če prisluhnemo mladi in niti ne več zelo mladi generaciji, bi prisilni samostojni podjetniki brez dopustov, bolniških nadomestil in regresov, del svoje svobode raje zamenjali za varnost.
“Ni sedanjosti, ni prihodnosti, je le preteklost, ki se vedno znova ponavlja”, je dejal ameriški dramatik Eugene O’Neill. Ponavlja se nam na evropski ravni, kjer se upravičeno bojimo izrabe pietetnih slovesnosti ob obletnici zmage nad fašizmom v aktualne dnevnopolitične namene, in kjer smo zašli v ideološke boje, za katere bi pričakovali, da smo z njimi 70 let po koncu druge svetovne vojne opravili. Preteklost se nam ponavlja tudi na nacionalni, slovenski ravni, kjer se ne moremo izvleči iz vrtinca iskanja ministrov, vpliva politike na vse pore družbe, predvsem na gospodarstvo, kjer frči obremenilna elektronska pošta, kjer so sodišča in tožilstva uspešna v lovu na majhne ribe, velike pa tako ali drugače trgajo mreže in se izogibajo trnkom. In kjer tudi umreti ni lahko.
Razlogi so … Tudi za to, da je v zadnjih desetih letih tisoč najbogatejših Britancev podvojilo svoje premoženje. In najbrž so tudi razlogi, da je Slovenija na lestvici sreče in zadovoljstva padla za 12 mest, zdaj smo na nesrečno srečnem 55. mestu med 168 državami … Včasih smo Slovenci morda celo preveč samokritični, tudi do naše pridnosti in dela. Kot da nam je 20 let kapitalizma, cepljenega s praznimi mantrami političnih prekarcev, malce skisalo možgane. Razlogi za delo in življenje so. Pesnik Ciril Zlobec jih vedno znova išče in najde tudi na pragu 70. obletnice konca 2. svetovne vojne in lastne 90-letnice.
Nad pivovarnama Union in Laško se bo, kot nekoč, bleščala rdeča zvezda, v posmeh vsem, ki so pred dobrim desetletjem v imenu slovenskega nacionalnega interesa tlakovali pot tajkunizaciji Slovenije. Pri prodaji Telekoma ni nobene gneče, pa tudi kandidatov za izpraznjena ministrska mesta očitno ni prav veliko. Pa tudi o satiri, ki se pod težo konkurence zateka v grotesko in žalostnih prdcih iz Murgel.
Politika še kako dobro obvlada žanr resničnostnega šova. To smo tri tedne lahko opazovali tudi v aferi Veberkom, ki je dobila epilog z izpraznjenim sedežem obrambnega ministra in z ugotovitvijo Janka Vebra, da je v skoraj sedmih mesecih opravil večino dela, ki si ga je zastavil za štiriletni ministrski mandat. Da je bilo v 25-ih letih od prvih demokratičnih volitev preveč resničnostnih šovov, dolgih prstov in premalo delovanja v skupno dobro, pa prehojeno pot države ocenjujejo poslanci prvega sklica parlamenta.
Neveljaven email naslov