Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav vedno velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 20 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa. Avtor knjige Kruh moj vsakdanji Klemen Košir bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha.
Foto: Tina Lamovšek
Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 15 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa.
Avtor najlepša slovenske knjige 2014 Kruh moj vsakdanji Klemen Košir bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha.
Recept za pripravo pirinega kruha s sončničnimi semeni lahko najdete spodaj, še prej pa nekaj teorije o kruhu.
Če mislite, da lahko okusno in dobro krušno dobrino ustvarimo v kratkem času, se motite. Recepti v knjigi Kruh moj vsakdanji temeljijo na počasnem zorenju testa z minimalno uporabo svežega kvasa in zamesitvi z redkim predtestom, zato želi avtor navdušiti posameznike, da si vzamejo tisto uro časa za delo in darujejo kvasovkam in bakterijam dan ali dva zorenja, da naredijo svoje. Le tako bodo ljudi obdarile z aromo, voljnostjo, strukturo in okusom. Seveda, nekdo, ki ni tako vešč v kuhinji oziroma nima toliko izkušenj, se malce ustraši. A naj vas to ne odvrne, da ne bi zavihali rokavov.
Zmotno je prepričanje, da je ena kocka kvasa, ki tehta okoli 42 g, primerna za 1,5 kilograma kruha. Ta količina nam zadostuje za kar od 15 do 20 kg pečenega kruha!
Začeti je treba seveda z moko: ni dobrega kruha brez dobre moke, a kaj sploh pomeni uporabiti kakovostno moko? “Tista, ki je zrasla v lokalnem in primernem okolju, ekološko pridelana, nima veliko pesticidov ter je prijazna do narave in človeka. Je tista, ki je videla veliko sonca in ki ni doživela prevelikih deževnih obdobij, ker preveč vlage v zrnu tudi ni dobro, saj podaljša postopek sušenja. Ne smemo pa zanemariti vlogo mlinarja, ki ima pomembno vlogo pri rokovanju s to kulturo: ve, kako se zrno žanje, obdela in skladišči.”
Ta nori tempo življenja nam narekuje, da je hitrost pravi način. Naredi hitro, da bo ostalo kaj časa še za druge stvari. A ta dodatni napor, ki se mu reče ‘čas’, se pri peki kruha splača. Klemen Košir želi, da se z njegovimi postopki peke kruha sledi praksam iz preteklosti, ko se ljudem še ni tako zelo mudilo. Spremljanje zorenja testa nas bogati s čudenjem, čakanje krepi potrpežljivost, časovno načrtovanje organiziranost in disciplino.
Pred samo pripravo kruha se je seveda treba oborožiti z znanjem, potrebnim za uspešno peko te krušne dobrote. Tako se moramo seznaniti z vlogo bakterij, z vlogo kvasovk in z vlogo časa, nas pouči Klemen Košir. Jaz mislim, da so to tri elementi, o katerih ne razmišljamo veliko, ko gremo v trgovino kupiti kruh, ko pa doma testo zamesimo, pa vse pride bolj do izraza. Pomemben element pri postopku zorenja testa pa je tudi fermentacija.
SESTAVINE ZA PRIPRAVO PIRINEGA KRUHA S SONČNIČNIMI SEMENI
Predtesto:
-500g polnozrnate pirine moke
-5 dl vode
-ščepec kvasa
Končno testo:
-zorjeno predtesto
-500g polnozrnate pirine moke
-2dl hladne vode
-30dag sončničnih semen
-4g svežega kvasa
-18g morske soli
-pest ostre pšenične moke za rokovanje in posip
Pripomočki
-okrogel glineni lonec s pokrovom, premera vsaj 20 cm
Zavihajte rokave, pripravite sestavine in pripomočke, kajti lotili se bomo priprave pirinega kruha s sončničnimi semeni. Končni izkupiček navedenih sestavin sta dva hlebčka.
“Predtesto je nekakšno srce mojega kruha, saj večino kruha pripravim v dveh korakih”, naznani svojo pripravo Klemen Košir. Prvi korak je tako redka masa. V 5dl vode je z metlico za stepanje razstopil ščepec kvasa. Tako se bodo kvasovke porazdelile v vodi, kar vpliva na lepše zorenje testa. “Ko neko stvar delam večkrat, jo delam po občutku. Običajno je tak kruh še boljši,” z navdušenjem pripomni.
Ko z leseno kuhalnico zamešamo vodo, v kateri smo razstopili kvas, in 500g pirine moke, nastane testo. Tega pokrijemo z mokro krpo in ga pustimo stati od 8 do 24 ur. “Mogoče se bo kdo med mešanjem ustrašil, da masa ni dovolj gosta. A nič ne, opisno smo dobili testo, podobno Čokolinu. Tudi takšne barve je, ker uporabljamo polnozrnato moko.”
8 do 12 ur kasneje…
Na vrsto pride drug korak – gostenje predtesta. V igro zdaj vstopijo nove sestavine: še dodatnih 500g pirine moke, 3 g kvasa, 18 g morske soli in 2 dl hladne vode.
“Kar se tiče količine soli, je zlati standard pekovstva 2% soli na kilogram uporabljene moke. V našem primeru, ker uporabljamo polnozrnato moko, bom dodal malce manj soli, tj. 18 gramov. Tovrstne moke imajo več mineralov in so same po sebi bolj slane. Sam ne maram, da je kruh preslan. To lastnost velikokrat opažam pri tistih iz trgovine. Če postanemo pol ure zatem, ko zaužijemo kruh, žejni, potem nekaj ni v redu.”
Vse prej omenjene sestavine bomo postopoma dodajali k zorjenemu predtestu, da jih lahko sproti tehtamo. Ker ima predtesto za sabo že kar nekaj ur zorenja in so se v njem razvile kvasovke in bakterije, ki bodo prenesle okus na to dodano moko. A tudi tu ne gre brez dodatnega zorenja, saj dodane sestavine kvasovkam in bakterijam pomenijo novo hrano. Novo testo, pokrito z vlažno krpo, ponovno pustimo stati 8 ur.
Testo pregnetemo, pustimo stati 20 minut. Ponovimo še dvakrat, tako da na koncu testo 60 minut počiva. V tem času se bodo vzpostavile beljakovinske vezi, niti kvasovke niti bakterije ne bodo počivale. Testo prekrijemo z mokro krpo in ga pustimo zoreti pbl 2 uri.
Zorjeno končno testo čaka še faza oblikovanja testa. Iz narejene mase Klemen Košir s pomočjo strgala naredi dva hlebčka, ki ju čaka na pomokani delovni površini še malo gnetenja, vsaki polovici pa pripada 15 dekagramov sončničnih semen. Nato Klemen testo še malce gnete od zunanjega dela proti sredini po celotnem obodu oziroma krog in krog. Delo vam vzame 2 minuti, da se malce oživi testo.
Prav gotovo imate poslušalci Prvega gotovo doma kakšen glinen, litoželezen ali steklen lonec s pokrovom, ki ga boste uporabili za peko pirinega kruha s sončničnimi semeni na spodnjem nivoju pečice. Klemen Košir se je za peko pirinega kruha s sončničnimi semeni v glinenem loncu, premera 20 cm, odločil zaradi številnih prednosti: “Ena je ta, da gre za zaprt sistem, kjer vlaga ne uhaja, zato ni potrebe po parni kapeli, ki je sicer pogosto navzoča pri peki kruha.”
Kruh damo peči v segreti lončeni lonec, ki ima akumulirano toploto. Zaradi slednje testo vzhaja in raste. Škrob se hitreje veže z vodo in ta šrkob potem želira. Ta je ta sredica, ki smo jo navajeni. Gluten omogoča prožnost te strukture, ampak v osnovi se strukturo ustvarja tako, da se škrob staplja z vodo in tvori vez. Toplota pospeši to vezavo, zato naredi večji volumen hlebčka, kar je gotovo en velik plus.
Preden vzhajano testo položimo v segreto lončeno posodo, jo posujemo s pšenično moko. Z nožem v testo po vrhu zarežemo križ, nanj posujemo še malo moke. Obvezno uporabite pokrov!
Kruh bosvojo svežino ohranil tudi do enega tedna.
Kruh pečemo v pečici na spodnjem nivoju pečice na 230 stopinj celzija 30 minut. Po pol ure odstranimo pokrov posode in pustimo še 15 minut. Ko je pečemo, vzamemo ven, da se ohladi in voila! Na vrsto pride uživanje.
222 epizod
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav vedno velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 20 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa. Avtor knjige Kruh moj vsakdanji Klemen Košir bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha.
Foto: Tina Lamovšek
Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 15 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa.
Avtor najlepša slovenske knjige 2014 Kruh moj vsakdanji Klemen Košir bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha.
Recept za pripravo pirinega kruha s sončničnimi semeni lahko najdete spodaj, še prej pa nekaj teorije o kruhu.
Če mislite, da lahko okusno in dobro krušno dobrino ustvarimo v kratkem času, se motite. Recepti v knjigi Kruh moj vsakdanji temeljijo na počasnem zorenju testa z minimalno uporabo svežega kvasa in zamesitvi z redkim predtestom, zato želi avtor navdušiti posameznike, da si vzamejo tisto uro časa za delo in darujejo kvasovkam in bakterijam dan ali dva zorenja, da naredijo svoje. Le tako bodo ljudi obdarile z aromo, voljnostjo, strukturo in okusom. Seveda, nekdo, ki ni tako vešč v kuhinji oziroma nima toliko izkušenj, se malce ustraši. A naj vas to ne odvrne, da ne bi zavihali rokavov.
Zmotno je prepričanje, da je ena kocka kvasa, ki tehta okoli 42 g, primerna za 1,5 kilograma kruha. Ta količina nam zadostuje za kar od 15 do 20 kg pečenega kruha!
Začeti je treba seveda z moko: ni dobrega kruha brez dobre moke, a kaj sploh pomeni uporabiti kakovostno moko? “Tista, ki je zrasla v lokalnem in primernem okolju, ekološko pridelana, nima veliko pesticidov ter je prijazna do narave in človeka. Je tista, ki je videla veliko sonca in ki ni doživela prevelikih deževnih obdobij, ker preveč vlage v zrnu tudi ni dobro, saj podaljša postopek sušenja. Ne smemo pa zanemariti vlogo mlinarja, ki ima pomembno vlogo pri rokovanju s to kulturo: ve, kako se zrno žanje, obdela in skladišči.”
Ta nori tempo življenja nam narekuje, da je hitrost pravi način. Naredi hitro, da bo ostalo kaj časa še za druge stvari. A ta dodatni napor, ki se mu reče ‘čas’, se pri peki kruha splača. Klemen Košir želi, da se z njegovimi postopki peke kruha sledi praksam iz preteklosti, ko se ljudem še ni tako zelo mudilo. Spremljanje zorenja testa nas bogati s čudenjem, čakanje krepi potrpežljivost, časovno načrtovanje organiziranost in disciplino.
Pred samo pripravo kruha se je seveda treba oborožiti z znanjem, potrebnim za uspešno peko te krušne dobrote. Tako se moramo seznaniti z vlogo bakterij, z vlogo kvasovk in z vlogo časa, nas pouči Klemen Košir. Jaz mislim, da so to tri elementi, o katerih ne razmišljamo veliko, ko gremo v trgovino kupiti kruh, ko pa doma testo zamesimo, pa vse pride bolj do izraza. Pomemben element pri postopku zorenja testa pa je tudi fermentacija.
SESTAVINE ZA PRIPRAVO PIRINEGA KRUHA S SONČNIČNIMI SEMENI
Predtesto:
-500g polnozrnate pirine moke
-5 dl vode
-ščepec kvasa
Končno testo:
-zorjeno predtesto
-500g polnozrnate pirine moke
-2dl hladne vode
-30dag sončničnih semen
-4g svežega kvasa
-18g morske soli
-pest ostre pšenične moke za rokovanje in posip
Pripomočki
-okrogel glineni lonec s pokrovom, premera vsaj 20 cm
Zavihajte rokave, pripravite sestavine in pripomočke, kajti lotili se bomo priprave pirinega kruha s sončničnimi semeni. Končni izkupiček navedenih sestavin sta dva hlebčka.
“Predtesto je nekakšno srce mojega kruha, saj večino kruha pripravim v dveh korakih”, naznani svojo pripravo Klemen Košir. Prvi korak je tako redka masa. V 5dl vode je z metlico za stepanje razstopil ščepec kvasa. Tako se bodo kvasovke porazdelile v vodi, kar vpliva na lepše zorenje testa. “Ko neko stvar delam večkrat, jo delam po občutku. Običajno je tak kruh še boljši,” z navdušenjem pripomni.
Ko z leseno kuhalnico zamešamo vodo, v kateri smo razstopili kvas, in 500g pirine moke, nastane testo. Tega pokrijemo z mokro krpo in ga pustimo stati od 8 do 24 ur. “Mogoče se bo kdo med mešanjem ustrašil, da masa ni dovolj gosta. A nič ne, opisno smo dobili testo, podobno Čokolinu. Tudi takšne barve je, ker uporabljamo polnozrnato moko.”
8 do 12 ur kasneje…
Na vrsto pride drug korak – gostenje predtesta. V igro zdaj vstopijo nove sestavine: še dodatnih 500g pirine moke, 3 g kvasa, 18 g morske soli in 2 dl hladne vode.
“Kar se tiče količine soli, je zlati standard pekovstva 2% soli na kilogram uporabljene moke. V našem primeru, ker uporabljamo polnozrnato moko, bom dodal malce manj soli, tj. 18 gramov. Tovrstne moke imajo več mineralov in so same po sebi bolj slane. Sam ne maram, da je kruh preslan. To lastnost velikokrat opažam pri tistih iz trgovine. Če postanemo pol ure zatem, ko zaužijemo kruh, žejni, potem nekaj ni v redu.”
Vse prej omenjene sestavine bomo postopoma dodajali k zorjenemu predtestu, da jih lahko sproti tehtamo. Ker ima predtesto za sabo že kar nekaj ur zorenja in so se v njem razvile kvasovke in bakterije, ki bodo prenesle okus na to dodano moko. A tudi tu ne gre brez dodatnega zorenja, saj dodane sestavine kvasovkam in bakterijam pomenijo novo hrano. Novo testo, pokrito z vlažno krpo, ponovno pustimo stati 8 ur.
Testo pregnetemo, pustimo stati 20 minut. Ponovimo še dvakrat, tako da na koncu testo 60 minut počiva. V tem času se bodo vzpostavile beljakovinske vezi, niti kvasovke niti bakterije ne bodo počivale. Testo prekrijemo z mokro krpo in ga pustimo zoreti pbl 2 uri.
Zorjeno končno testo čaka še faza oblikovanja testa. Iz narejene mase Klemen Košir s pomočjo strgala naredi dva hlebčka, ki ju čaka na pomokani delovni površini še malo gnetenja, vsaki polovici pa pripada 15 dekagramov sončničnih semen. Nato Klemen testo še malce gnete od zunanjega dela proti sredini po celotnem obodu oziroma krog in krog. Delo vam vzame 2 minuti, da se malce oživi testo.
Prav gotovo imate poslušalci Prvega gotovo doma kakšen glinen, litoželezen ali steklen lonec s pokrovom, ki ga boste uporabili za peko pirinega kruha s sončničnimi semeni na spodnjem nivoju pečice. Klemen Košir se je za peko pirinega kruha s sončničnimi semeni v glinenem loncu, premera 20 cm, odločil zaradi številnih prednosti: “Ena je ta, da gre za zaprt sistem, kjer vlaga ne uhaja, zato ni potrebe po parni kapeli, ki je sicer pogosto navzoča pri peki kruha.”
Kruh damo peči v segreti lončeni lonec, ki ima akumulirano toploto. Zaradi slednje testo vzhaja in raste. Škrob se hitreje veže z vodo in ta šrkob potem želira. Ta je ta sredica, ki smo jo navajeni. Gluten omogoča prožnost te strukture, ampak v osnovi se strukturo ustvarja tako, da se škrob staplja z vodo in tvori vez. Toplota pospeši to vezavo, zato naredi večji volumen hlebčka, kar je gotovo en velik plus.
Preden vzhajano testo položimo v segreto lončeno posodo, jo posujemo s pšenično moko. Z nožem v testo po vrhu zarežemo križ, nanj posujemo še malo moke. Obvezno uporabite pokrov!
Kruh bosvojo svežino ohranil tudi do enega tedna.
Kruh pečemo v pečici na spodnjem nivoju pečice na 230 stopinj celzija 30 minut. Po pol ure odstranimo pokrov posode in pustimo še 15 minut. Ko je pečemo, vzamemo ven, da se ohladi in voila! Na vrsto pride uživanje.
Pod pokrovko bomo tokrat pogledali v lonček. Jogurt je mlečni izdelek, ki ne le, da je okusen, uživanje ima tudi zdravstvene koristi, saj vsebuje beljakovine, vitamine, minerale in probiotike, ki pozitivno vplivajo na naše telo. Teh snovi je v jogurtu seveda več predvsem takrat, ko je domač. Kako pripravimo domač čvrsti ali tekoči jogurt, izveste v oddaji, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
V slovensko Michelinovo nebo bomo pogledali v oddaji Pod pokrovko. Vsaj posredno, ker tudi – kot v oddaji pove avtorica Ana Skrt – k nam prihaja trend, da chefi restavracij z Michelinovo zvezdico odpirajo nove in konceptualno drugačne restavracije - bistroje. So slednji prvi stik z visoko kulinariko? Kakšna je izkušnja obedovanja in kakšen je koncept priprave jedi? Ana Skrt se je pogovarjala tremi vrhunskimi slovenskimi kuharji: Markom Pavčnikom, Ano Roš in Jorgom Zupanom.
Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste želeli pripraviti novo jed, pa niste vedeli, kje kupiti sestavine, saj jih na policah trgovin nikakor niste našli? Če so trgovine z vzhodnoazijsko hrano že vrsto let prisotne tudi v našem prostoru, pa je arabska kuhinja še redkost. Zato smo se tokrat odpravili v trgovino Orient market na Kolodvorski ulici v Ljubljani, kjer smo se o hrani in kulinariki Bližnjega vzhoda pogovarjali z lastnikom trgovine. Muhannad Alali, ki je v Slovenijo prišel pred petimi leti, je trgovino odprl, ker podobne ponudbe arabskih jedi in sestavin ni našel nikjer. Kaj vse prodaja in kako enostavno pripraviti falafel doma? Odgovori v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Si predstavljate, da stopite v kuhinjo, kjer različna dela opravljajo zgolj roboti? Od priprave živil, odmerjanja sestavin in same toplotne obdelave živil do seveda pomivanja posode? Takšne robotizirane kuhinje so za zdaj v svetu zgolj eksperimentalne, bolj verjetno je, da vam pri nas recimo v kakšni od hotelskih verig ali obratu za hitro prehrano obrok postreže dostavni robot. Roboti so sicer prisotni že v celotni prehranski verigi: od priprave tal pred setvijo do omenjene priprave hrane, tudi dostave ali strežbe. Sogovornika: prof. dr. Matjaž Mihelj iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Alex Spruk, direktor podjetja Arona. Na fotografiji: robot za peko palačink (Laboratorij za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani).
Ljudje od nekdaj radi dobro jedo in pijejo. In premožni so si to lahko vedno tudi privoščili. Ob mnogih gradovih so tako zrasli vinogradi, tudi Ljubljanski grad ga je imel, čeprav osrednja Slovenija ni najbolj primerna za gojenje trte. Pred nekaj leti je vinograd ob glavni ljubljanski turistični atrakciji spet zaživel, po novem pa lahko obisk grajskega vinograda združite tudi s Piknikom med grajskimi trtami. Parom se je pri avgustovski izvedbi dveurnega kulinarično-vinskega doživetja s ščepcem zgodovine in pridihom romantike pridružila Andreja Čokl.
Polnozrnati, rženi, beli, koruzni, z drožmi – vrste kruha, ki jih v Sloveniji radi jemo. Našo »ljubezen« do kruha izražajo številni reki in pregovori. Med njimi so tudi naslednji štirje: Kruha ne naredi moka ampak roka … in … Ljubezen brez poljubov je kot kruh brez soli … priljubljena sta še: Iz te moke ne bo kruha … in … Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga. Povedne so tudi številke. Po podatkih iz leta 2018 vsak prebivalec Slovenije samo doma vsako leto poje skoraj 27 kilogramov kruha. Zato smo se za oddajo Pod pokrovko vprašali, ali je kruh zdrav ali ne. Ali kruh redi ali ne? K poslušanju vas vabita magistrica dietetike Tanja Črešnovar s primorske Fakultete za vede o zdravju in radijska kolega Kaja Čelan ter Iztok Konc.
Neustavljiva lakota, povečan apetit, hiperokusna hrana: to so trije ključni poudarki oddaje Pod pokrovko
Sprehodili smo se po ozadju priljubljenih kulinaričnih tržnic. Ponudba je večinoma vnaprej pripravljana, saj tržnice na prostem, ob velikem pretoku ljudi, običajno ne dopuščajo priprave hrane po naročilu. To pa pomeni tudi, da je več zavržkov hrane, saj že pripravljano hrano, ki je dlje časa na soncu, gostinci težko uporabijo naslednji dan. A tudi ta odnos se počasi spreminja, tako s pomočjo umetne inteligence in tehnologije kot tudi s samim načinom načrtovanja in ozaveščanja.
Tokrat bomo pod pokrovko pokukali v Prlekiji. Med 1. in 16. junijem namreč tam potekajo Dnevi prleške kulinarike, letos so jih pripravili prvič, a glede na dober odziv gotovo ne zadnjič. Glavno vlogo ima seveda prleška gibanica, več o njej in ostalih prleških dobrotah pa je izvedela Andreja Čokl.
Ko je v 17. stoletju kava iz islamskega sveta prišla na zahod stare celine, so nekateri poslušali svoje brbončice in ji na stežaj odprli vrata svojih kuhinj, spet drugi pa so se sumljivo grenke in črne pijače iz eksotičnih dežel raje ogibali
Koprive, trobentice, vijolice, marjetice, ivanjščice, dresnik, travniška kadulja – ste vedeli, da so vse te rastline vsaj delno tudi užitne …? Uvrščamo jih med divje rastline, ki našo prehrano lahko zelo obogatijo. Zakaj vse so koristne, kje lahko divje rastline najdemo in na kaj moramo biti pri nabiranju in njihovi pripravi še posebej pozorni – o vsem tem se je v tokratni rubriki Pod pokrovko Tadeja Bizilj pogovarjala z univerzitetno diplomirano inženirko živilske tehnologije, Evo Grohar Gros, predavateljico na Višji strokovni šoli BIC Ljubljana.
Na ljubljanski tržnici v kombiju ribarnice Ribice Vinko Privileggio že 22 let pripravljajo ribjo hitro hrano – girice, sardele, sardone, kalamare, belo in plavo ribo z obveznimi dodatki, kot so krompirjeva solata, tatarska omaka, tržaška, krhelj limone in kos kruha. Ocvrte ali na žaru, to je zdaj vprašanje. O tem, kako pripravlja izjemno priljubljene ribice v mestu, nam je povedal in pokazal kuhar Mitja.
Sezona špargljev je v polnem zamahu, zato bomo v tokratni oddaji Pod pokrovka spoznali to rastlino, ki so jo veliko uporabljali že Rimljani. Baje so poznali tudi vino iz špargljev, mi pa preverjamo, kako je s šparglji v kulinariki danes in pri nas. Ste med tistimi, ki prisegajo na divje ali gojene šparglje? Ali pa se mu zaradi značilnega vonja urina po uživanju te rastline raje izognete? Kakorkoli že, dobro je, da veste, da so šparglji nizkokalorični in vsebujejo kar nekaj vitaminov, vlaknin, mineralov in antioksidantov. Več izvemo od Katje Puncer, ki se s šparglji ukvarja že več kot 30 let.
Njena energijska vrednost je primerljiva s kumarino, je pa zanimiva predvsem zaradi svoje kislinske sestave, ki lahko precej obogati kulinarične okuse. Rabarbaro bomo podrobneje spoznali v današnji oddaji. Pomlad je namreč najbolj primeren čas, da spregovorimo o tej zelenjavi oz. povemo od kod izvira, kakšne pogoji ji zagotoviti na domačem vrtu, da jo boste lahko uživali do jeseni, in kaj lahko iz nje pripravite.
Začel se je maj, mesec, ki nekako pomeni tudi odprtje sezone piknikov. Tokrat bomo v oddaji Pod pokrovko pod drobnogled vzeli kajmak. Rahlo soljen razvije pravo aromo in okus ravno v kombinaciji z jedmi z žara. Kakšna je razlika med pravim kajmakom in tistimi kajmaki, ki so na naših trgovskih policah sicer v večini, ne sledijo pa tradicionalnim načinom izdelave in sestavi?
V tokratni oddaji Pod pokrovko smo pod drobnogled vzeli durian, sadež, ki je zelo popularen v jugovzhodni Aziji, ponekod mu pravijo celo "kralj sadežev". Težak je lahko tudi do 3 kilograme, prekrit je z bodicami, njegova sredica pa ima močan vonj, ki ga nekateri opisujejo kot kombinacijo žvepla, gnile čebule in odplak. Prav zaradi vonja ga marsikdo, tudi če ima to priložnost, ne želi niti poskusiti, močno otežen pa je tudi uvod sadežev v države izven jugovzhodne Azije.
V današnji oddaji Pod pokrovko se bomo vrnili v čas jugoslovanske vojske in se pogovarjali o hrani, ki so jo vojaki takrat jedli. Fižol, čebula in klobase bodo današnje sestavine, skuhali bomo namreč najbolj znano hrano tistega časa - pasulj. Kako se naredi tisti pravi vojaški pasulj, pa sta Lani Furlan povedala Vinko in Valter, upokojenca, ki sta med služenjem vojaškega roka opravljala delo kuharja. Več pa v naslednjih minutah!
Velika noč, ki prihaja k nam v nedeljo, je poleg božiča največji krščanski praznik. Na Slovenskem ji pravimo tudi vuzem. Korenine tega praznika segajo v predkrščansko dobo, kar se kaže tudi v šegah in navadah velikonočnega časa, kot je na primer kult zelenja, ki je povezan s prinašanjem svežega zelenja oziroma rastlinja povezanega v velikonočne butare in oljčnih vejic v cerkev k blagoslovu. Še več o navadah in jedeh velikonočnega časa pa v tokratni oddaji Pod pokrovko – Tadeja Bizilj se je pogovarjala z etnologinjo dr. Leo Kužnik z Bic Ljubljana, Višje strokovne šole.
Na spletnem jezikovnem portalu Fran je ob besedi stejk zapisana razlaga, da gre za zrezek iz stegna, navadno debelejši. Ljubitelji, kuharski zanesenjaki in kuharski mojstri vedo, da je za pripravo steaka najbolje uporabiti kos govedine z nežnejšim mišičnim tkivom, ki pa se ne nahaja v stegnu, ampak hrbtu. Dobro je, če je meso uležano oziroma zorjeno. Odličen okus daje tudi marmoriranost oziroma prepredenost z maščobo. Nekateri poznavalci trdijo, da je idealna debelina stejka 3.75 centimetrov. Tokratna oddaja Pod pokrovko je nastala v kuhinji Šunkarne Kodila, ki jo je obiskal Bojan Leskovec.
Neveljaven email naslov