Suši je tudi pri nas vedno bolj priljubljena japonska jed, ki ne pozna pravil. Osnova za pripravo je pravilno kuhan riž s kisom, dodajamo pa lahko še nešteto kombinacij, od zelenjave in rib do mesa. V oddaji Pod pokrovko nam je japonski kuhar Yoshi predstavil nekatere najbolj posebne kombinacije in načine predpriprave rib, Japonko Megumi pa nas je naučila, kako suši na poenostavljen način pripravimo doma

Suši je tudi pri nas vedno bolj priljubljena japonska jed, ki pri kombiniranju ne pozna pravil. Osnova za pripravo je pravilno kuhan riž s kisom, dodajamo pa lahko še nešteto kombinacij, od zelenjave in rib do mesa. V oddaji Pod pokrovko nam je japonski kuhar Yoshi Fujita predstavil nekatere najbolj posebne kombinacije in načine predpriprave rib,  Japonka Megumi Yoshida pa nas je naučila, kako suši na poenostavljen način pripravimo doma.

Suši naj bi nastal po naključju. Nekateri viri pravijo, da so Japonci ribe v 7. stoletju oblagali z rižem in jih tako konzervirali. Ker se je začela fermentacija, je bil riž nekoliko kiselkastega okusa. V 19. stoletju naj bi se suši pojavil na stojnicah s hrano kot hiter prigrizek, po drugi svetovni vojni pa se je preselil v restavracije, kjer danes velja za pravo mojstrovino, včasih so njegove cene vrtoglave.

“Na Japonskem je v tipični restavraciji s sušijem cena za enako kakovost višja kot tukaj. Zelo znan je bar »Sukjabaši Džiro« v Tokiu, ki ima tudi Michelinove zvezdice. Ob obisku boste dobili od 20 do 25 kosov nigiri sušija, ki jih boste morali pojesti v 20-ih minutah. Toliko časa imate namreč na voljo, za vse skupaj pa boste morali plačati skoraj 300 evrov.”

Prav zaradi visokih cen, je suši navadno jed za posebne priložnosti:

“Pri nas doma je babica vedno pripravila suši, kadar so nas obiskali sorodniki od daleč. To je posebna priložnost, ko povabimo posebne goste ali imamo poroko, rojstni dan. Suši pripravimo takrat, ko želimo zaznamovati nekaj lepega. Če pa nas prime, da bi ga jedli za kosilo na navaden dan, gremo ponj v supermarket, kjer imajo ogromno vrst pripravljenega sušija. Kupimo paket in ga potem pojemo.”

Če ste mislili, da je suši le kombinacija riža in surove ribe, ste se ušteli, saj suši ne pozna pravil. Edino pravilo, ki se ga drži Megumi je: “Le če rižu ne dodamo kisa, potem to ni suši.” Poleg riža torej lahko v suši damo surove ali toplotno obdelane ribe, meso, zelenjavo.

“Večkrat sem že naredil nigiri z gosjimi jetri »foie gras«, ki je res čudovit, vsi ga obožujejo! Jetra sem najprej popekel na žaru, nato pa dodal omako iz daši juhe, sojine omake, ingverja, sakeja, česna in čebule. Tako pripravljena jetra damo na kepico riža. Res čudovito!”

Yoshi Fujita ocenjuje, da smo Slovenci v zadnjem desetletju naredili velik premik.

“Ko sem prišel v Slovenijo, sta bila uvoz rib in njihov transport do lokalov izredno slaba, saj so ribe večkrat smrdele. Ampak to je bilo pred vašim vstopom v Evropsko unijo, denimo pred 12-imi leti. Takrat skoraj nihče ni poznal sušija in ni bil najbolje sprejet. Spomnim se ženske, ki je v restavracijo vstopila s stisnjenim nosom. Rekel sem ji, naj zapusti prostor, saj je bilo to zelo žaljivo. Neka druga gostja me je vprašala, kakšen riž uporabljam. Rekel sem, da je iz Kalifornije, ona pa mi je dejala, da ni dovolj dober, ker ona uživa samo pravi japonski riž. Tudi njo sem odslovil. Zdaj pa suši postaja vse bolj priljubljen, nihče več ne pride v restavracijo s stisnjenim nosom. Upam, da bo nekega dne suši tako priljubljen, kot so čevapčiči!”