Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav hrano v današnji oddaji Pod pokrovko prevažajo na kolesu, ne gre za oddaljene kraje, ampak za domačo, pri nas pridelano hrano. Naš prvi sogovornik Bor Čeh pritegne pozornost mimoidočih s svojim retrovidezom in triciklom, drugi - Kristjan Pavlin - pa z Zelenim pujsom, kakor je poimenoval svojo prodajalno na štirih kolesih. Bor - gotovo ste že slišali za Trostreščke - je svojo ljubezen do starodobnih vozil unovčil z zamislijo, da bo prikolico tricikla, napolnjenega z dobrotami s kmetij na robu Ljubljane, pripeljal do meščanov, ki si želijo domače hrane, pa ne utegnejo ponjo. Kristjan pa k svoji ponudbi za vegetarijance in vegane, imenovani Organic Garden, privablja tudi mesojedce. Vabljeni torej na kulinarično vožnjo!
Foto: Ed Yourdon (Flickr.com)
Čeprav se hrana v današnji oddaji Pod pokrovko prevaža na kolesu, ne gre za oddaljene kraje, ampak za domačo, pri nas pridelano hrano. Naš prvi sogovornik Bor Čeh pritegne pozornost mimoidočih s svojim retrovidezom in triciklom, drugi – Kristjan Pavlin – pa z Zelenim pujsom, kakor je poimenoval svojo prodajalno na štirih kolesih. Bor – gotovo ste že slišali za Trostreščke – je svojo ljubezen do starodobnih vozil vnovčil z zamislijo, da bo prikolico tricikla, napolnjenega z dobrotami s kmetij na robu Ljubljane, pripeljal do meščanov, ki si želijo domače hrane, pa žal ne utegnejo ponjo. Kristjan pa k svoji ponudbi za vegetarijance in vegane, imenovani Organic Garden, privablja tudi mesojedce.
Na kakšen način si priskrbite svoja najosnovnejša živila, kot so jajca, mleko in kruh? Se jih odpravite iskat ponje v trgovino? Ali jih osebno prevzemate pri lokalnem kmetu? Morda pa spadate v skupino ljudi, ki pri Boru Čehu, idejnemu očetu Trostreščkov, naročate ta živila, ki pa vam jih ne pripelje v avtu, temveč na starodobnem triciklu: “Vedno so me zanimala stara kolesa in eden izmed bizarnejših starih koles – če lahko tako rečem – je gotovo tricikel. Ko sva s prijateljem v pravi slovenski maniri nekoč pogovarjala za šankom, sva prišla na temo težav odkupa mleka. Prišla sva na idejo, da bi to mleko prevažali kar s triciklom.
“Na nek način smo s projektom Trostreščki začeli “pravično trgovino”, ki danes manjka,” pravi Bor Čeh.
Kolesarska steza je najboljši prijatelj Trostreščkov, sploh pozimi, ko izkoristijo, da sneg s pločnikov prestavijo na to stezo in ko se odločijo, da “več količkov ko bo, več bo kolesarjev”, ironično pripomni Bor. V takih primerih pride v upoštev obvoz.
Ne na kolesarskih stezah, ampak na cesti boste občasno videli Zelenega pujsa. “Glede na obliko kombija se mu je v 60-ih ali 70-ih reklo pujs, ker ima potlačen nos. In ker je naš zelene barve, smo ga poimenovali Zeleni pujs,” to premično prodajalno na štirih kolesih, namenjeni promociji zdravih obrokov, opiše lastnik Organic Gardna in Kuhinje pod hribom Kristjan Pavlin. Kristjanu koncept ponudbe zdrave hrane ni neznan, saj je že skoraj pred desetletjem začel orati ledino pri lokalih s tovrstno ponudbo; s sestri Darjo je namreč soustanovitelj lokala Bazilika. Od lanskega aprila se piše nova zgodba – Organic Garden.
Bor Čeh prevaža domača jajca, mleko, kruh, domače paštete in marmelade, občasno tudi sestro in opremo za kamping, jpa Trostreščke moč videti na območju Ljubljane ne glede na vreme že tretje leto. V Ljubljani deluje tudi Organic Garden, okrepčevalnica je na stalni lokaciji v Kosezah, medtem ko se t.i. foodtruck začne pogosteje gibati takrat, ko se prebuja pomlad, pove Kris Pavlin. “Več ali manj nas povabijo podjetja z zasebnim lastništvom zemlje, na kateri naredimo neke vrste catering. Pozimi boste Zelenega pujsa videli bistveno manjkrat na cestah – navsezadnje je starodobnik, ki se težje premika v snegu in na posoljenih cestah. Spomladi pa računamo, da se bomo na ceste odpravili trikrat na teden.”
Trostreščki poskrbijo za povezovanje ruralnega in urbanega.
S sloganom “Enostavno, naravno in okusno” Organic garden pove vse ter hkrati ponazori, na kakšen način in kaj kuha.
Šef Kuhinje pod hribom pod ljubljanskim Rožnikom tedensko in sezonsko spreminja jedilnik in kljub poudarku na nemesnih jedeh to ne pomeni, da ga obiskujejo le vegetarijanci in vegani; kar 80% njihovih strank je mesojedcev!
RECEPT ZA PRIPRAVO SOLATE Z AJDOVO KAŠO IN POPEČENO RDEČO PESO
“Skuhate ajdovo kašo, najbolje ekološko. Super je, če jo kakšno minuto manj kuhate in ohladite, da je skuhana na zob. Posebej na kocke narežete rdečo peso, jo pokapljate z limoninim sokom, oljčnim oljem in himalajsko soljo. Vse skupaj zamešajte in daste v pečico (ventilacijsko ali pa ne) na maksimum, se pravi 240 stopinj celzija. Pečete 20 minut, nato ohladite. Nato posebej narežete avokado, ga pokapljate z limoninim sokom (da ne oksidira), oljčnim oljem in himalajsko soljo. Vse skupaj zmešate, lahko dodate prepražen sezam in ekološko sojino omako. Zraven seveda lahko servirate listnato solato z limoninim sokom, bučnim oljem, oljčnim oljem…” Kristjan Pavlin.
Ko naslednjič zagledate Zelenega pujsa od Organic Gardna ali Trostreščke, le pocukajte osebo, ki obvladuje to prevozno sredstvo, za rokave. Poleg lokalne in domače hrane na kolesih ponuja tudi zgodbo, ki ji je zagotovo vredno prisluhniti.
221 epizod
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Čeprav hrano v današnji oddaji Pod pokrovko prevažajo na kolesu, ne gre za oddaljene kraje, ampak za domačo, pri nas pridelano hrano. Naš prvi sogovornik Bor Čeh pritegne pozornost mimoidočih s svojim retrovidezom in triciklom, drugi - Kristjan Pavlin - pa z Zelenim pujsom, kakor je poimenoval svojo prodajalno na štirih kolesih. Bor - gotovo ste že slišali za Trostreščke - je svojo ljubezen do starodobnih vozil unovčil z zamislijo, da bo prikolico tricikla, napolnjenega z dobrotami s kmetij na robu Ljubljane, pripeljal do meščanov, ki si želijo domače hrane, pa ne utegnejo ponjo. Kristjan pa k svoji ponudbi za vegetarijance in vegane, imenovani Organic Garden, privablja tudi mesojedce. Vabljeni torej na kulinarično vožnjo!
Foto: Ed Yourdon (Flickr.com)
Čeprav se hrana v današnji oddaji Pod pokrovko prevaža na kolesu, ne gre za oddaljene kraje, ampak za domačo, pri nas pridelano hrano. Naš prvi sogovornik Bor Čeh pritegne pozornost mimoidočih s svojim retrovidezom in triciklom, drugi – Kristjan Pavlin – pa z Zelenim pujsom, kakor je poimenoval svojo prodajalno na štirih kolesih. Bor – gotovo ste že slišali za Trostreščke – je svojo ljubezen do starodobnih vozil vnovčil z zamislijo, da bo prikolico tricikla, napolnjenega z dobrotami s kmetij na robu Ljubljane, pripeljal do meščanov, ki si želijo domače hrane, pa žal ne utegnejo ponjo. Kristjan pa k svoji ponudbi za vegetarijance in vegane, imenovani Organic Garden, privablja tudi mesojedce.
Na kakšen način si priskrbite svoja najosnovnejša živila, kot so jajca, mleko in kruh? Se jih odpravite iskat ponje v trgovino? Ali jih osebno prevzemate pri lokalnem kmetu? Morda pa spadate v skupino ljudi, ki pri Boru Čehu, idejnemu očetu Trostreščkov, naročate ta živila, ki pa vam jih ne pripelje v avtu, temveč na starodobnem triciklu: “Vedno so me zanimala stara kolesa in eden izmed bizarnejših starih koles – če lahko tako rečem – je gotovo tricikel. Ko sva s prijateljem v pravi slovenski maniri nekoč pogovarjala za šankom, sva prišla na temo težav odkupa mleka. Prišla sva na idejo, da bi to mleko prevažali kar s triciklom.
“Na nek način smo s projektom Trostreščki začeli “pravično trgovino”, ki danes manjka,” pravi Bor Čeh.
Kolesarska steza je najboljši prijatelj Trostreščkov, sploh pozimi, ko izkoristijo, da sneg s pločnikov prestavijo na to stezo in ko se odločijo, da “več količkov ko bo, več bo kolesarjev”, ironično pripomni Bor. V takih primerih pride v upoštev obvoz.
Ne na kolesarskih stezah, ampak na cesti boste občasno videli Zelenega pujsa. “Glede na obliko kombija se mu je v 60-ih ali 70-ih reklo pujs, ker ima potlačen nos. In ker je naš zelene barve, smo ga poimenovali Zeleni pujs,” to premično prodajalno na štirih kolesih, namenjeni promociji zdravih obrokov, opiše lastnik Organic Gardna in Kuhinje pod hribom Kristjan Pavlin. Kristjanu koncept ponudbe zdrave hrane ni neznan, saj je že skoraj pred desetletjem začel orati ledino pri lokalih s tovrstno ponudbo; s sestri Darjo je namreč soustanovitelj lokala Bazilika. Od lanskega aprila se piše nova zgodba – Organic Garden.
Bor Čeh prevaža domača jajca, mleko, kruh, domače paštete in marmelade, občasno tudi sestro in opremo za kamping, jpa Trostreščke moč videti na območju Ljubljane ne glede na vreme že tretje leto. V Ljubljani deluje tudi Organic Garden, okrepčevalnica je na stalni lokaciji v Kosezah, medtem ko se t.i. foodtruck začne pogosteje gibati takrat, ko se prebuja pomlad, pove Kris Pavlin. “Več ali manj nas povabijo podjetja z zasebnim lastništvom zemlje, na kateri naredimo neke vrste catering. Pozimi boste Zelenega pujsa videli bistveno manjkrat na cestah – navsezadnje je starodobnik, ki se težje premika v snegu in na posoljenih cestah. Spomladi pa računamo, da se bomo na ceste odpravili trikrat na teden.”
Trostreščki poskrbijo za povezovanje ruralnega in urbanega.
S sloganom “Enostavno, naravno in okusno” Organic garden pove vse ter hkrati ponazori, na kakšen način in kaj kuha.
Šef Kuhinje pod hribom pod ljubljanskim Rožnikom tedensko in sezonsko spreminja jedilnik in kljub poudarku na nemesnih jedeh to ne pomeni, da ga obiskujejo le vegetarijanci in vegani; kar 80% njihovih strank je mesojedcev!
RECEPT ZA PRIPRAVO SOLATE Z AJDOVO KAŠO IN POPEČENO RDEČO PESO
“Skuhate ajdovo kašo, najbolje ekološko. Super je, če jo kakšno minuto manj kuhate in ohladite, da je skuhana na zob. Posebej na kocke narežete rdečo peso, jo pokapljate z limoninim sokom, oljčnim oljem in himalajsko soljo. Vse skupaj zamešajte in daste v pečico (ventilacijsko ali pa ne) na maksimum, se pravi 240 stopinj celzija. Pečete 20 minut, nato ohladite. Nato posebej narežete avokado, ga pokapljate z limoninim sokom (da ne oksidira), oljčnim oljem in himalajsko soljo. Vse skupaj zmešate, lahko dodate prepražen sezam in ekološko sojino omako. Zraven seveda lahko servirate listnato solato z limoninim sokom, bučnim oljem, oljčnim oljem…” Kristjan Pavlin.
Ko naslednjič zagledate Zelenega pujsa od Organic Gardna ali Trostreščke, le pocukajte osebo, ki obvladuje to prevozno sredstvo, za rokave. Poleg lokalne in domače hrane na kolesih ponuja tudi zgodbo, ki ji je zagotovo vredno prisluhniti.
V slovensko Michelinovo nebo bomo pogledali v oddaji Pod pokrovko. Vsaj posredno, ker tudi – kot v oddaji pove avtorica Ana Skrt – k nam prihaja trend, da chefi restavracij z Michelinovo zvezdico odpirajo nove in konceptualno drugačne restavracije - bistroje. So slednji prvi stik z visoko kulinariko? Kakšna je izkušnja obedovanja in kakšen je koncept priprave jedi? Ana Skrt se je pogovarjala tremi vrhunskimi slovenskimi kuharji: Markom Pavčnikom, Ano Roš in Jorgom Zupanom.
Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste želeli pripraviti novo jed, pa niste vedeli, kje kupiti sestavine, saj jih na policah trgovin nikakor niste našli? Če so trgovine z vzhodnoazijsko hrano že vrsto let prisotne tudi v našem prostoru, pa je arabska kuhinja še redkost. Zato smo se tokrat odpravili v trgovino Orient market na Kolodvorski ulici v Ljubljani, kjer smo se o hrani in kulinariki Bližnjega vzhoda pogovarjali z lastnikom trgovine. Muhannad Alali, ki je v Slovenijo prišel pred petimi leti, je trgovino odprl, ker podobne ponudbe arabskih jedi in sestavin ni našel nikjer. Kaj vse prodaja in kako enostavno pripraviti falafel doma? Odgovori v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Si predstavljate, da stopite v kuhinjo, kjer različna dela opravljajo zgolj roboti? Od priprave živil, odmerjanja sestavin in same toplotne obdelave živil do seveda pomivanja posode? Takšne robotizirane kuhinje so za zdaj v svetu zgolj eksperimentalne, bolj verjetno je, da vam pri nas recimo v kakšni od hotelskih verig ali obratu za hitro prehrano obrok postreže dostavni robot. Roboti so sicer prisotni že v celotni prehranski verigi: od priprave tal pred setvijo do omenjene priprave hrane, tudi dostave ali strežbe. Sogovornika: prof. dr. Matjaž Mihelj iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Alex Spruk, direktor podjetja Arona. Na fotografiji: robot za peko palačink (Laboratorij za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani).
Ljudje od nekdaj radi dobro jedo in pijejo. In premožni so si to lahko vedno tudi privoščili. Ob mnogih gradovih so tako zrasli vinogradi, tudi Ljubljanski grad ga je imel, čeprav osrednja Slovenija ni najbolj primerna za gojenje trte. Pred nekaj leti je vinograd ob glavni ljubljanski turistični atrakciji spet zaživel, po novem pa lahko obisk grajskega vinograda združite tudi s Piknikom med grajskimi trtami. Parom se je pri avgustovski izvedbi dveurnega kulinarično-vinskega doživetja s ščepcem zgodovine in pridihom romantike pridružila Andreja Čokl.
Polnozrnati, rženi, beli, koruzni, z drožmi – vrste kruha, ki jih v Sloveniji radi jemo. Našo »ljubezen« do kruha izražajo številni reki in pregovori. Med njimi so tudi naslednji štirje: Kruha ne naredi moka ampak roka … in … Ljubezen brez poljubov je kot kruh brez soli … priljubljena sta še: Iz te moke ne bo kruha … in … Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga. Povedne so tudi številke. Po podatkih iz leta 2018 vsak prebivalec Slovenije samo doma vsako leto poje skoraj 27 kilogramov kruha. Zato smo se za oddajo Pod pokrovko vprašali, ali je kruh zdrav ali ne. Ali kruh redi ali ne? K poslušanju vas vabita magistrica dietetike Tanja Črešnovar s primorske Fakultete za vede o zdravju in radijska kolega Kaja Čelan ter Iztok Konc.
Neustavljiva lakota, povečan apetit, hiperokusna hrana: to so trije ključni poudarki oddaje Pod pokrovko
Sprehodili smo se po ozadju priljubljenih kulinaričnih tržnic. Ponudba je večinoma vnaprej pripravljana, saj tržnice na prostem, ob velikem pretoku ljudi, običajno ne dopuščajo priprave hrane po naročilu. To pa pomeni tudi, da je več zavržkov hrane, saj že pripravljano hrano, ki je dlje časa na soncu, gostinci težko uporabijo naslednji dan. A tudi ta odnos se počasi spreminja, tako s pomočjo umetne inteligence in tehnologije kot tudi s samim načinom načrtovanja in ozaveščanja.
Tokrat bomo pod pokrovko pokukali v Prlekiji. Med 1. in 16. junijem namreč tam potekajo Dnevi prleške kulinarike, letos so jih pripravili prvič, a glede na dober odziv gotovo ne zadnjič. Glavno vlogo ima seveda prleška gibanica, več o njej in ostalih prleških dobrotah pa je izvedela Andreja Čokl.
Ko je v 17. stoletju kava iz islamskega sveta prišla na zahod stare celine, so nekateri poslušali svoje brbončice in ji na stežaj odprli vrata svojih kuhinj, spet drugi pa so se sumljivo grenke in črne pijače iz eksotičnih dežel raje ogibali
Koprive, trobentice, vijolice, marjetice, ivanjščice, dresnik, travniška kadulja – ste vedeli, da so vse te rastline vsaj delno tudi užitne …? Uvrščamo jih med divje rastline, ki našo prehrano lahko zelo obogatijo. Zakaj vse so koristne, kje lahko divje rastline najdemo in na kaj moramo biti pri nabiranju in njihovi pripravi še posebej pozorni – o vsem tem se je v tokratni rubriki Pod pokrovko Tadeja Bizilj pogovarjala z univerzitetno diplomirano inženirko živilske tehnologije, Evo Grohar Gros, predavateljico na Višji strokovni šoli BIC Ljubljana.
Na ljubljanski tržnici v kombiju ribarnice Ribice Vinko Privileggio že 22 let pripravljajo ribjo hitro hrano – girice, sardele, sardone, kalamare, belo in plavo ribo z obveznimi dodatki, kot so krompirjeva solata, tatarska omaka, tržaška, krhelj limone in kos kruha. Ocvrte ali na žaru, to je zdaj vprašanje. O tem, kako pripravlja izjemno priljubljene ribice v mestu, nam je povedal in pokazal kuhar Mitja.
Sezona špargljev je v polnem zamahu, zato bomo v tokratni oddaji Pod pokrovka spoznali to rastlino, ki so jo veliko uporabljali že Rimljani. Baje so poznali tudi vino iz špargljev, mi pa preverjamo, kako je s šparglji v kulinariki danes in pri nas. Ste med tistimi, ki prisegajo na divje ali gojene šparglje? Ali pa se mu zaradi značilnega vonja urina po uživanju te rastline raje izognete? Kakorkoli že, dobro je, da veste, da so šparglji nizkokalorični in vsebujejo kar nekaj vitaminov, vlaknin, mineralov in antioksidantov. Več izvemo od Katje Puncer, ki se s šparglji ukvarja že več kot 30 let.
Njena energijska vrednost je primerljiva s kumarino, je pa zanimiva predvsem zaradi svoje kislinske sestave, ki lahko precej obogati kulinarične okuse. Rabarbaro bomo podrobneje spoznali v današnji oddaji. Pomlad je namreč najbolj primeren čas, da spregovorimo o tej zelenjavi oz. povemo od kod izvira, kakšne pogoji ji zagotoviti na domačem vrtu, da jo boste lahko uživali do jeseni, in kaj lahko iz nje pripravite.
Začel se je maj, mesec, ki nekako pomeni tudi odprtje sezone piknikov. Tokrat bomo v oddaji Pod pokrovko pod drobnogled vzeli kajmak. Rahlo soljen razvije pravo aromo in okus ravno v kombinaciji z jedmi z žara. Kakšna je razlika med pravim kajmakom in tistimi kajmaki, ki so na naših trgovskih policah sicer v večini, ne sledijo pa tradicionalnim načinom izdelave in sestavi?
V tokratni oddaji Pod pokrovko smo pod drobnogled vzeli durian, sadež, ki je zelo popularen v jugovzhodni Aziji, ponekod mu pravijo celo "kralj sadežev". Težak je lahko tudi do 3 kilograme, prekrit je z bodicami, njegova sredica pa ima močan vonj, ki ga nekateri opisujejo kot kombinacijo žvepla, gnile čebule in odplak. Prav zaradi vonja ga marsikdo, tudi če ima to priložnost, ne želi niti poskusiti, močno otežen pa je tudi uvod sadežev v države izven jugovzhodne Azije.
V današnji oddaji Pod pokrovko se bomo vrnili v čas jugoslovanske vojske in se pogovarjali o hrani, ki so jo vojaki takrat jedli. Fižol, čebula in klobase bodo današnje sestavine, skuhali bomo namreč najbolj znano hrano tistega časa - pasulj. Kako se naredi tisti pravi vojaški pasulj, pa sta Lani Furlan povedala Vinko in Valter, upokojenca, ki sta med služenjem vojaškega roka opravljala delo kuharja. Več pa v naslednjih minutah!
Velika noč, ki prihaja k nam v nedeljo, je poleg božiča največji krščanski praznik. Na Slovenskem ji pravimo tudi vuzem. Korenine tega praznika segajo v predkrščansko dobo, kar se kaže tudi v šegah in navadah velikonočnega časa, kot je na primer kult zelenja, ki je povezan s prinašanjem svežega zelenja oziroma rastlinja povezanega v velikonočne butare in oljčnih vejic v cerkev k blagoslovu. Še več o navadah in jedeh velikonočnega časa pa v tokratni oddaji Pod pokrovko – Tadeja Bizilj se je pogovarjala z etnologinjo dr. Leo Kužnik z Bic Ljubljana, Višje strokovne šole.
Na spletnem jezikovnem portalu Fran je ob besedi stejk zapisana razlaga, da gre za zrezek iz stegna, navadno debelejši. Ljubitelji, kuharski zanesenjaki in kuharski mojstri vedo, da je za pripravo steaka najbolje uporabiti kos govedine z nežnejšim mišičnim tkivom, ki pa se ne nahaja v stegnu, ampak hrbtu. Dobro je, če je meso uležano oziroma zorjeno. Odličen okus daje tudi marmoriranost oziroma prepredenost z maščobo. Nekateri poznavalci trdijo, da je idealna debelina stejka 3.75 centimetrov. Tokratna oddaja Pod pokrovko je nastala v kuhinji Šunkarne Kodila, ki jo je obiskal Bojan Leskovec.
Tokratno oddajo Pod pokrovko je avtorica Nadia Petauer napovedala že v naši – deloma tudi sredini – oddaji naPOTki. V njej se je z dr. Fungijem odpravila na edinstveno doživetje nabiranja in spoznavanja gob. Kulinarični del pa sta pustila za oddajo Pod pokrovko. Kaj je gozdni piščanec, zakaj je lahko klobuk gobe nadomestek testa za pico in zakaj so lisičke najboljše surove?
Neveljaven email naslov