Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Okusi Francije po slovensko

19.03.2015

Tisoč tristo kuharskih mojstrov po vsem svetu bo danes v svojih restavracijah pripravilo večerjo s francoskim pridihom. Gre za pobudo Good France – Okusi Francije tamkajšnjega ministrstva za zunanje zadeve in mednarodni razvoj ter znanega kuharja Alaina Ducassa, s katero naj bi počastili in promovirali francosko gastronomijo. Ta je od leta 2010 tudi na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Izziva, kako na krožniku oženiti francoske okuse s slovenskimi, se je lotilo tudi 12 naših kuharskih mojstrov. O tem bo govor v oddaji Pod pokrovko, ki jo je zakuhala Barbara Belehar Drnovšek.

Tisoč tristo kuharskih mojstrov po vsem svetu bo danes v svojih restavracijah pripravilo večerjo s francoskim pridihom. Gre za pobudo Good France – Okusi Francije tamkajšnjega Ministrstva za zunanje zadeve in mednarodni razvoj ter znanega kuharja Alaina Ducassa, s katero naj bi  počastili in promovirali francosko gastronomijo. Ta je od leta 2010 tudi na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Izziva, kako na krožniku oženiti francoske okuse s slovenskimi,  se je lotilo tudi 12 naših kuharskih mojstrov.

Good France – Okusi Francije naj bi enkratno predstavili in ponudili v okušanje deželo sirov, vina in še marsičesa. Ideja o Epikurjevi večerji pa je pravzaprav stara celo stoletje, razloži francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre Francois Mourier:

“Leta 1912 je francoski kuhar in gastronom Auguste Escoffier začel s tako imenovanimi Epikurjevimi večerjami. Epikur je bil, kot vemo, znamenit ljubitelj dobre jedače še v antičnih časih. No, Escoffierova zamisel je bila, da na isti dan postrežejo isti meni v več mestih po vsem svetu. Je pa treba reči, da se je pri tem pravzaprav naslonil na neko starejšo tradicijo, ki jo je gojila francoska diplomacija. Naši diplomati so namreč vselej uporabljali značilne jedi francoske kuhinje, da bi povečali ugled in vpliv svoje države v svetu. Tako je bilo pravzaprav že v časih pred revolucijo, ko si je vsak francoski kralj prizadeval svojim gostom – drugim kraljem, tujim državnikom in diplomatom – postreči s kar najbolj nenavadnimi jedmi, da bi tako na njih napravil kolikor je le bilo mogoče močan vtis. In tudi danes francosko ministrstvo za zunanje zadeve še naprej upošteva to zelo staro, na nek način ključno tradicijo pri načinu vodenja naših diplomatskih zadev”.

In kateri so razlogi za projekt Okusi Francije?

 “Prvi razlog je slej ko prej politične narave. Na ta način namreč hočemo zelo konkretno ponazoriti privlačnost Francije v kontekstu tako imenovanega gastronomskega turizma. Poglejte, med vsemi državami sveta Francija privabi največ turistov iz tujine. Vsako leto k nam pripotuje skoraj 90 milijonov obiskovalcev. To je, seveda, številka, ki bistveno presega število ljudi, ki sploh živijo v Franciji. No, med temi turisti se jih – tako vsaj kažejo raziskave – kakih šestdeset odstotkov odloči obiskati Francijo prav zaradi naše gastronomske ponudbe. Z Okusi Francije pa hočemo še vsem ostalim pokazati, da je francoska kuhinja resnično izjemna. Poleg tega pa obstaja še drugi razlog; prizadevamo si namreč, da bi s projekti, kakršne so te večerje, ves svet povezali v nasprotovanju kulinarični globalizaciji. S pomočjo večerij, navdahnjenih s francosko gastronomsko tradicijo, bi pravzaprav radi slavili raznolikost svetovnih kuhinj”.

 

Alain Ducasse

foto: Flickr

Francoska kultura in način življenja sta prežeta tako s kuhanjem kot tudi z uživanjem v hrani. Tradicionalni francoski obed pa je na seznamu svetovne kulturne dediščine Unesca, ker naj bi šlo za družaben običaj, ki slavi najpomembnejše trenutke v življenju. Direktorica Francoskega inštituta Anne Durufle poudarja:

“Kulinarika je pomemben del francoske kulture. Še več; je njen ključen del. Že od najmlajših nog po vseh družinah otroke učijo uživati v hrani. V Franciji pač nikoli ne jeste le zato, da bi jedli, temveč zato, ker je dobro. Naša kultura prehranjevanja temelji na tem, da cenimo kvaliteto in da nam je hrana v užitek. Če govorim zase, zelo močno čutim, da mora obrok zbujati ugodje – ali pa to ni nikakršen obrok. Poglejte, če nisem prepričana, da mi bo teknilo, praviloma sploh ne čutim želje, da bi jedla. V tem smislu bi torej rekla, da je francoska kulinarična tradicija zelo močna. Pravo vprašanje danes pa je, kako jo gojiti, kako z njo seznaniti ljudi, kako jih naučiti, da jo cenijo. Pa to ne v sami Franciji, kjer je, kot sem rekla, še vedno pri močeh, ampak drugod, v tujini”.

Praznik francoske kuhinje bodo danes slavili v 150-ih državah na petih celinah: v Avstraliji, na Japonskem in tudi v Evropi, Sloveniji. Francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre Francois Mourier je zadovoljen:

“Prepričan sem bil, da se bodo slovenski kuharji navdušeno odzvali, in natanko to se je tudi zgodilo. V projektu jih sodeluje kar dvanajst. To pa je – če upoštevamo, koliko prebivalcev ima Slovenija – izjemno visoka številka. Še več; sodelujoči slovenski kuharji so se svojega dela lotili s pravim entuziazmom, meniji, ki so jih pripravili, pa so se scela prilegali našemu konceptu. To pomeni, da so v osnovi sicer kuhali po francoskih receptih, ki pa so jih dopolnili tako, da so navsezadnje ustvarili jedi, ki v pravem pomenu besede predstavljajo zlitje med francosko in slovensko kulinarično tradicijo”.

In kako je francosko kuhinjo oženila s slovensko Vesna Čarman?

“Jaz ne bi bila jaz, če ne bi za pozdrav iz kuhinje združila tipične francoske solate in kranjske klobase. Za zaključek pa prekmursko gibanico brez testa iz samih lahkih moussov brez testa in tradicionalni croquembouche, ki je taka tipična poročna torta”.

 

 

 

 


Pod pokrovko

222 epizod


Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

Okusi Francije po slovensko

19.03.2015

Tisoč tristo kuharskih mojstrov po vsem svetu bo danes v svojih restavracijah pripravilo večerjo s francoskim pridihom. Gre za pobudo Good France – Okusi Francije tamkajšnjega ministrstva za zunanje zadeve in mednarodni razvoj ter znanega kuharja Alaina Ducassa, s katero naj bi počastili in promovirali francosko gastronomijo. Ta je od leta 2010 tudi na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Izziva, kako na krožniku oženiti francoske okuse s slovenskimi, se je lotilo tudi 12 naših kuharskih mojstrov. O tem bo govor v oddaji Pod pokrovko, ki jo je zakuhala Barbara Belehar Drnovšek.

Tisoč tristo kuharskih mojstrov po vsem svetu bo danes v svojih restavracijah pripravilo večerjo s francoskim pridihom. Gre za pobudo Good France – Okusi Francije tamkajšnjega Ministrstva za zunanje zadeve in mednarodni razvoj ter znanega kuharja Alaina Ducassa, s katero naj bi  počastili in promovirali francosko gastronomijo. Ta je od leta 2010 tudi na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Izziva, kako na krožniku oženiti francoske okuse s slovenskimi,  se je lotilo tudi 12 naših kuharskih mojstrov.

Good France – Okusi Francije naj bi enkratno predstavili in ponudili v okušanje deželo sirov, vina in še marsičesa. Ideja o Epikurjevi večerji pa je pravzaprav stara celo stoletje, razloži francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre Francois Mourier:

“Leta 1912 je francoski kuhar in gastronom Auguste Escoffier začel s tako imenovanimi Epikurjevimi večerjami. Epikur je bil, kot vemo, znamenit ljubitelj dobre jedače še v antičnih časih. No, Escoffierova zamisel je bila, da na isti dan postrežejo isti meni v več mestih po vsem svetu. Je pa treba reči, da se je pri tem pravzaprav naslonil na neko starejšo tradicijo, ki jo je gojila francoska diplomacija. Naši diplomati so namreč vselej uporabljali značilne jedi francoske kuhinje, da bi povečali ugled in vpliv svoje države v svetu. Tako je bilo pravzaprav že v časih pred revolucijo, ko si je vsak francoski kralj prizadeval svojim gostom – drugim kraljem, tujim državnikom in diplomatom – postreči s kar najbolj nenavadnimi jedmi, da bi tako na njih napravil kolikor je le bilo mogoče močan vtis. In tudi danes francosko ministrstvo za zunanje zadeve še naprej upošteva to zelo staro, na nek način ključno tradicijo pri načinu vodenja naših diplomatskih zadev”.

In kateri so razlogi za projekt Okusi Francije?

 “Prvi razlog je slej ko prej politične narave. Na ta način namreč hočemo zelo konkretno ponazoriti privlačnost Francije v kontekstu tako imenovanega gastronomskega turizma. Poglejte, med vsemi državami sveta Francija privabi največ turistov iz tujine. Vsako leto k nam pripotuje skoraj 90 milijonov obiskovalcev. To je, seveda, številka, ki bistveno presega število ljudi, ki sploh živijo v Franciji. No, med temi turisti se jih – tako vsaj kažejo raziskave – kakih šestdeset odstotkov odloči obiskati Francijo prav zaradi naše gastronomske ponudbe. Z Okusi Francije pa hočemo še vsem ostalim pokazati, da je francoska kuhinja resnično izjemna. Poleg tega pa obstaja še drugi razlog; prizadevamo si namreč, da bi s projekti, kakršne so te večerje, ves svet povezali v nasprotovanju kulinarični globalizaciji. S pomočjo večerij, navdahnjenih s francosko gastronomsko tradicijo, bi pravzaprav radi slavili raznolikost svetovnih kuhinj”.

 

Alain Ducasse

foto: Flickr

Francoska kultura in način življenja sta prežeta tako s kuhanjem kot tudi z uživanjem v hrani. Tradicionalni francoski obed pa je na seznamu svetovne kulturne dediščine Unesca, ker naj bi šlo za družaben običaj, ki slavi najpomembnejše trenutke v življenju. Direktorica Francoskega inštituta Anne Durufle poudarja:

“Kulinarika je pomemben del francoske kulture. Še več; je njen ključen del. Že od najmlajših nog po vseh družinah otroke učijo uživati v hrani. V Franciji pač nikoli ne jeste le zato, da bi jedli, temveč zato, ker je dobro. Naša kultura prehranjevanja temelji na tem, da cenimo kvaliteto in da nam je hrana v užitek. Če govorim zase, zelo močno čutim, da mora obrok zbujati ugodje – ali pa to ni nikakršen obrok. Poglejte, če nisem prepričana, da mi bo teknilo, praviloma sploh ne čutim želje, da bi jedla. V tem smislu bi torej rekla, da je francoska kulinarična tradicija zelo močna. Pravo vprašanje danes pa je, kako jo gojiti, kako z njo seznaniti ljudi, kako jih naučiti, da jo cenijo. Pa to ne v sami Franciji, kjer je, kot sem rekla, še vedno pri močeh, ampak drugod, v tujini”.

Praznik francoske kuhinje bodo danes slavili v 150-ih državah na petih celinah: v Avstraliji, na Japonskem in tudi v Evropi, Sloveniji. Francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre Francois Mourier je zadovoljen:

“Prepričan sem bil, da se bodo slovenski kuharji navdušeno odzvali, in natanko to se je tudi zgodilo. V projektu jih sodeluje kar dvanajst. To pa je – če upoštevamo, koliko prebivalcev ima Slovenija – izjemno visoka številka. Še več; sodelujoči slovenski kuharji so se svojega dela lotili s pravim entuziazmom, meniji, ki so jih pripravili, pa so se scela prilegali našemu konceptu. To pomeni, da so v osnovi sicer kuhali po francoskih receptih, ki pa so jih dopolnili tako, da so navsezadnje ustvarili jedi, ki v pravem pomenu besede predstavljajo zlitje med francosko in slovensko kulinarično tradicijo”.

In kako je francosko kuhinjo oženila s slovensko Vesna Čarman?

“Jaz ne bi bila jaz, če ne bi za pozdrav iz kuhinje združila tipične francoske solate in kranjske klobase. Za zaključek pa prekmursko gibanico brez testa iz samih lahkih moussov brez testa in tradicionalni croquembouche, ki je taka tipična poročna torta”.

 

 

 

 


09.10.2024

Izdelava domačega jogurta

Pod pokrovko bomo tokrat pogledali v lonček. Jogurt je mlečni izdelek, ki ne le, da je okusen, uživanje ima tudi zdravstvene koristi, saj vsebuje beljakovine, vitamine, minerale in probiotike, ki pozitivno vplivajo na naše telo. Teh snovi je v jogurtu seveda več predvsem takrat, ko je domač. Kako pripravimo domač čvrsti ali tekoči jogurt, izveste v oddaji, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.


02.10.2024

Ali kuharske zvezdice svetijo tudi v bistrojih?

V slovensko Michelinovo nebo bomo pogledali v oddaji Pod pokrovko. Vsaj posredno, ker tudi – kot v oddaji pove avtorica Ana Skrt – k nam prihaja trend, da chefi restavracij z Michelinovo zvezdico odpirajo nove in konceptualno drugačne restavracije - bistroje. So slednji prvi stik z visoko kulinariko? Kakšna je izkušnja obedovanja in kakšen je koncept priprave jedi? Ana Skrt se je pogovarjala tremi vrhunskimi slovenskimi kuharji: Markom Pavčnikom, Ano Roš in Jorgom Zupanom.


20.09.2024

Kako enostavno pripraviti falafel doma?

Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste želeli pripraviti novo jed, pa niste vedeli, kje kupiti sestavine, saj jih na policah trgovin nikakor niste našli? Če so trgovine z vzhodnoazijsko hrano že vrsto let prisotne tudi v našem prostoru, pa je arabska kuhinja še redkost. Zato smo se tokrat odpravili v trgovino Orient market na Kolodvorski ulici v Ljubljani, kjer smo se o hrani in kulinariki Bližnjega vzhoda pogovarjali z lastnikom trgovine. Muhannad Alali, ki je v Slovenijo prišel pred petimi leti, je trgovino odprl, ker podobne ponudbe arabskih jedi in sestavin ni našel nikjer. Kaj vse prodaja in kako enostavno pripraviti falafel doma? Odgovori v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Urška Henigman.


17.09.2024

Roboti v prehrani: od njive do profesionalne kuhinje

Si predstavljate, da stopite v kuhinjo, kjer različna dela opravljajo zgolj roboti? Od priprave živil, odmerjanja sestavin in same toplotne obdelave živil do seveda pomivanja posode? Takšne robotizirane kuhinje so za zdaj v svetu zgolj eksperimentalne, bolj verjetno je, da vam pri nas recimo v kakšni od hotelskih verig ali obratu za hitro prehrano obrok postreže dostavni robot. Roboti so sicer prisotni že v celotni prehranski verigi: od priprave tal pred setvijo do omenjene priprave hrane, tudi dostave ali strežbe. Sogovornika: prof. dr. Matjaž Mihelj iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Alex Spruk, direktor podjetja Arona. Na fotografiji: robot za peko palačink (Laboratorij za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani).


11.09.2024

Piknik med grajskimi trtami

Ljudje od nekdaj radi dobro jedo in pijejo. In premožni so si to lahko vedno tudi privoščili. Ob mnogih gradovih so tako zrasli vinogradi, tudi Ljubljanski grad ga je imel, čeprav osrednja Slovenija ni najbolj primerna za gojenje trte. Pred nekaj leti je vinograd ob glavni ljubljanski turistični atrakciji spet zaživel, po novem pa lahko obisk grajskega vinograda združite tudi s Piknikom med grajskimi trtami. Parom se je pri avgustovski izvedbi dveurnega kulinarično-vinskega doživetja s ščepcem zgodovine in pridihom romantike pridružila Andreja Čokl.


03.09.2024

Ali je kruh zdrav? Ali kruh redi?

Polnozrnati, rženi, beli, koruzni, z drožmi – vrste kruha, ki jih v Sloveniji radi jemo. Našo »ljubezen« do kruha izražajo številni reki in pregovori. Med njimi so tudi naslednji štirje: Kruha ne naredi moka ampak roka … in … Ljubezen brez poljubov je kot kruh brez soli … priljubljena sta še: Iz te moke ne bo kruha … in … Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga. Povedne so tudi številke. Po podatkih iz leta 2018 vsak prebivalec Slovenije samo doma vsako leto poje skoraj 27 kilogramov kruha. Zato smo se za oddajo Pod pokrovko vprašali, ali je kruh zdrav ali ne. Ali kruh redi ali ne? K poslušanju vas vabita magistrica dietetike Tanja Črešnovar s primorske Fakultete za vede o zdravju in radijska kolega Kaja Čelan ter Iztok Konc.


05.08.2024

Dietetičarka svetuje: Kako ukrotiti (pre)velik apetit (repriza)

Neustavljiva lakota, povečan apetit, hiperokusna hrana: to so trije ključni poudarki oddaje Pod pokrovko


19.06.2024

Kulinarične tržnice zmanjšujejo zavržke hrane s pomočjo umetne inteligence

Sprehodili smo se po ozadju priljubljenih kulinaričnih tržnic. Ponudba je večinoma vnaprej pripravljana, saj tržnice na prostem, ob velikem pretoku ljudi, običajno ne dopuščajo priprave hrane po naročilu. To pa pomeni tudi, da je več zavržkov hrane, saj že pripravljano hrano, ki je dlje časa na soncu, gostinci težko uporabijo naslednji dan. A tudi ta odnos se počasi spreminja, tako s pomočjo umetne inteligence in tehnologije kot tudi s samim načinom načrtovanja in ozaveščanja.


12.06.2024

Prleška gibanica in druge dobrote iz Prlekije

Tokrat bomo pod pokrovko pokukali v Prlekiji. Med 1. in 16. junijem namreč tam potekajo Dnevi prleške kulinarike, letos so jih pripravili prvič, a glede na dober odziv gotovo ne zadnjič. Glavno vlogo ima seveda prleška gibanica, več o njej in ostalih prleških dobrotah pa je izvedela Andreja Čokl.


05.06.2024

Kako je Evropa vzljubila kavo?

Ko je v 17. stoletju kava iz islamskega sveta prišla na zahod stare celine, so nekateri poslušali svoje brbončice in ji na stežaj odprli vrata svojih kuhinj, spet drugi pa so se sumljivo grenke in črne pijače iz eksotičnih dežel raje ogibali


29.05.2024

Divje rastline

Koprive, trobentice, vijolice, marjetice, ivanjščice, dresnik, travniška kadulja – ste vedeli, da so vse te rastline vsaj delno tudi užitne …? Uvrščamo jih med divje rastline, ki našo prehrano lahko zelo obogatijo. Zakaj vse so koristne, kje lahko divje rastline najdemo in na kaj moramo biti pri nabiranju in njihovi pripravi še posebej pozorni – o vsem tem se je v tokratni rubriki Pod pokrovko Tadeja Bizilj pogovarjala z univerzitetno diplomirano inženirko živilske tehnologije, Evo Grohar Gros, predavateljico na Višji strokovni šoli BIC Ljubljana.


21.05.2024

Ribice na ljubljanski tržnici

Na ljubljanski tržnici v kombiju ribarnice Ribice Vinko Privileggio že 22 let pripravljajo ribjo hitro hrano – girice, sardele, sardone, kalamare, belo in plavo ribo z obveznimi dodatki, kot so krompirjeva solata, tatarska omaka, tržaška, krhelj limone in kos kruha. Ocvrte ali na žaru, to je zdaj vprašanje. O tem, kako pripravlja izjemno priljubljene ribice v mestu, nam je povedal in pokazal kuhar Mitja.


15.05.2024

Šparglji: kraljeva vrtnina

Sezona špargljev je v polnem zamahu, zato bomo v tokratni oddaji Pod pokrovka spoznali to rastlino, ki so jo veliko uporabljali že Rimljani. Baje so poznali tudi vino iz špargljev, mi pa preverjamo, kako je s šparglji v kulinariki danes in pri nas. Ste med tistimi, ki prisegajo na divje ali gojene šparglje? Ali pa se mu zaradi značilnega vonja urina po uživanju te rastline raje izognete? Kakorkoli že, dobro je, da veste, da so šparglji nizkokalorični in vsebujejo kar nekaj vitaminov, vlaknin, mineralov in antioksidantov. Več izvemo od Katje Puncer, ki se s šparglji ukvarja že več kot 30 let.


07.05.2024

Z rabarbaro od vrta do kuhinjskega pulta

Njena energijska vrednost je primerljiva s kumarino, je pa zanimiva predvsem zaradi svoje kislinske sestave, ki lahko precej obogati kulinarične okuse. Rabarbaro bomo podrobneje spoznali v današnji oddaji. Pomlad je namreč najbolj primeren čas, da spregovorimo o tej zelenjavi oz. povemo od kod izvira, kakšne pogoji ji zagotoviti na domačem vrtu, da jo boste lahko uživali do jeseni, in kaj lahko iz nje pripravite.


06.05.2024

Pravi kajmak po tradicionalnem postopku

Začel se je maj, mesec, ki nekako pomeni tudi odprtje sezone piknikov. Tokrat bomo v oddaji Pod pokrovko pod drobnogled vzeli kajmak. Rahlo soljen razvije pravo aromo in okus ravno v kombinaciji z jedmi z žara. Kakšna je razlika med pravim kajmakom in tistimi kajmaki, ki so na naših trgovskih policah sicer v večini, ne sledijo pa tradicionalnim načinom izdelave in sestavi?


23.04.2024

Hrana na letalu

Kaj nam tekne na 10.000 m nad zemeljskim površjem


15.04.2024

Sadež, ki ga imajo nekateri za kraljevskega, drugi pa ga ne želijo niti poskusiti

V tokratni oddaji Pod pokrovko smo pod drobnogled vzeli durian, sadež, ki je zelo popularen v jugovzhodni Aziji, ponekod mu pravijo celo "kralj sadežev". Težak je lahko tudi do 3 kilograme, prekrit je z bodicami, njegova sredica pa ima močan vonj, ki ga nekateri opisujejo kot kombinacijo žvepla, gnile čebule in odplak. Prav zaradi vonja ga marsikdo, tudi če ima to priložnost, ne želi niti poskusiti, močno otežen pa je tudi uvod sadežev v države izven jugovzhodne Azije.


09.04.2024

Vojaški pasulj

V današnji oddaji Pod pokrovko se bomo vrnili v čas jugoslovanske vojske in se pogovarjali o hrani, ki so jo vojaki takrat jedli. Fižol, čebula in klobase bodo današnje sestavine, skuhali bomo namreč najbolj znano hrano tistega časa - pasulj. Kako se naredi tisti pravi vojaški pasulj, pa sta Lani Furlan povedala Vinko in Valter, upokojenca, ki sta med služenjem vojaškega roka opravljala delo kuharja. Več pa v naslednjih minutah!


27.03.2024

Velikonočne jedi

Velika noč, ki prihaja k nam v nedeljo, je poleg božiča največji krščanski praznik. Na Slovenskem ji pravimo tudi vuzem. Korenine tega praznika segajo v predkrščansko dobo, kar se kaže tudi v šegah in navadah velikonočnega časa, kot je na primer kult zelenja, ki je povezan s prinašanjem svežega zelenja oziroma rastlinja povezanega v velikonočne butare in oljčnih vejic v cerkev k blagoslovu. Še več o navadah in jedeh velikonočnega časa pa v tokratni oddaji Pod pokrovko – Tadeja Bizilj se je pogovarjala z etnologinjo dr. Leo Kužnik z Bic Ljubljana, Višje strokovne šole.


19.03.2024

Za dober stejk potrebujete zorjeno in marmorirano govedino

Na spletnem jezikovnem portalu Fran je ob besedi stejk zapisana razlaga, da gre za zrezek iz stegna, navadno debelejši. Ljubitelji, kuharski zanesenjaki in kuharski mojstri vedo, da je za pripravo steaka najbolje uporabiti kos govedine z nežnejšim mišičnim tkivom, ki pa se ne nahaja v stegnu, ampak hrbtu. Dobro je, če je meso uležano oziroma zorjeno. Odličen okus daje tudi marmoriranost oziroma prepredenost z maščobo. Nekateri poznavalci trdijo, da je idealna debelina stejka 3.75 centimetrov. Tokratna oddaja Pod pokrovko je nastala v kuhinji Šunkarne Kodila, ki jo je obiskal Bojan Leskovec.


Stran 1 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov