Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O novih pristopih v biogeografiji s prof. dr. Matjažem Kuntnerjem
Kako so se organizmi skozi milijone let evolucije širili po Zemljinem površju in osvajali nova ozemlja raziskuje biogeografija. S kombinacijo DNK analiz in podrobnih modelov premikanja kontinentov je skupini slovenskih znanstvenikov uspelo priti do presenetljivih novih spoznanj o tem, kako se je skupina pajkov zlatih mrežarjev širila po svetu.
Zlate mrežarje izr. prof. dr. Matjaž Kuntner, sicer tudi direktor Nacionalnega inštituta za biologijo, raziskuje že dolgo. Imajo vrsto zanimivih lastnosti. Med njimi nekateri lahko na jadrih iz svile s pomočjo vetra prepotujejo več tisoč kilometrov v iskanju novega doma, druge vrste pa se raje držijo domačih krajev. Ker je danes v tropskih predelih Afrike vrstna pestrost teh pajkov največja, se je domnevalo, da od tam tudi izvirajo. Toda najstarejši najdeni, več kot 100 milijonov star fosil v jantarju, je nakazoval na drugačno možnost.
“Pokazalo se je, da bogati depoziti fosilov iz t. i. zahodne Burme, kar je povsem geološki termin, dejansko izvirajo iz Gondvane, torej iz obsežnega kontinenta, iz katerega so nastali današnji južni kontinenti. Očitno se je ta kos zemeljske skorje nekoč v preteklosti odcepil od današnje Avstralije in potoval čez Indijski ocean proti severu bodisi samostojno, bodisi skupaj z Indijskem podkontinetom. V fosile ujeti organizmi so tipični predstavniki južnih kontinentov in ne azijske mase,” razlaga prof. Kuntner.
Z novo metodo ocenjevanja najverjetnejše širitve zlatih mrežarjev po svetu, je doktorska študentka Eva Turk pokazala, da ta družina pajkov izvira iz avstralo-azijskega območja in ne iz Afrike. To območje so naselili sorazmerno pozno v svoji evolucijski zgodovini, verjetno šele v zadnjih 10 milijonih let. Ena bolj presenetljivih poti je prednike današnjih južnoameriških zlatih mrežarjev tja vodila iz Avstralije preko Antarktike.
“Ta metoda se utegne pokazati za izredno uporabno pri biogeografskih raziskavah v prihodnje, saj bi se jo lahko uporabilo tudi pri preučevanju širjenja drugih organizmov, ne le zlatih mrežarjev,” poudarja pomen nove metode prof. Matjaž Kuntner.
Tudi domneve o izvornih celinah glede na pestrost današnjih vrst zdaj nimajo več dobrih teoretskih osnov.
889 epizod
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
O novih pristopih v biogeografiji s prof. dr. Matjažem Kuntnerjem
Kako so se organizmi skozi milijone let evolucije širili po Zemljinem površju in osvajali nova ozemlja raziskuje biogeografija. S kombinacijo DNK analiz in podrobnih modelov premikanja kontinentov je skupini slovenskih znanstvenikov uspelo priti do presenetljivih novih spoznanj o tem, kako se je skupina pajkov zlatih mrežarjev širila po svetu.
Zlate mrežarje izr. prof. dr. Matjaž Kuntner, sicer tudi direktor Nacionalnega inštituta za biologijo, raziskuje že dolgo. Imajo vrsto zanimivih lastnosti. Med njimi nekateri lahko na jadrih iz svile s pomočjo vetra prepotujejo več tisoč kilometrov v iskanju novega doma, druge vrste pa se raje držijo domačih krajev. Ker je danes v tropskih predelih Afrike vrstna pestrost teh pajkov največja, se je domnevalo, da od tam tudi izvirajo. Toda najstarejši najdeni, več kot 100 milijonov star fosil v jantarju, je nakazoval na drugačno možnost.
“Pokazalo se je, da bogati depoziti fosilov iz t. i. zahodne Burme, kar je povsem geološki termin, dejansko izvirajo iz Gondvane, torej iz obsežnega kontinenta, iz katerega so nastali današnji južni kontinenti. Očitno se je ta kos zemeljske skorje nekoč v preteklosti odcepil od današnje Avstralije in potoval čez Indijski ocean proti severu bodisi samostojno, bodisi skupaj z Indijskem podkontinetom. V fosile ujeti organizmi so tipični predstavniki južnih kontinentov in ne azijske mase,” razlaga prof. Kuntner.
Z novo metodo ocenjevanja najverjetnejše širitve zlatih mrežarjev po svetu, je doktorska študentka Eva Turk pokazala, da ta družina pajkov izvira iz avstralo-azijskega območja in ne iz Afrike. To območje so naselili sorazmerno pozno v svoji evolucijski zgodovini, verjetno šele v zadnjih 10 milijonih let. Ena bolj presenetljivih poti je prednike današnjih južnoameriških zlatih mrežarjev tja vodila iz Avstralije preko Antarktike.
“Ta metoda se utegne pokazati za izredno uporabno pri biogeografskih raziskavah v prihodnje, saj bi se jo lahko uporabilo tudi pri preučevanju širjenja drugih organizmov, ne le zlatih mrežarjev,” poudarja pomen nove metode prof. Matjaž Kuntner.
Tudi domneve o izvornih celinah glede na pestrost današnjih vrst zdaj nimajo več dobrih teoretskih osnov.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost doktor Srečo Škapin z Inštituta Jožef Stefan. Njegovo raziskovalno polje obsega sodobne materiale, med drugim študira keramične snovi z izboljšanimi lastnostmi, ki so izjemnega pomena za telekomunikacije. V zadnjem obdobju se posveča tudi koloidnim materialom ter organskim in anorganskim nanomaterialom, kar vse je pomembno za najrazličnejša področja industrije in posledično vsakdanjega življenja. Z raziskovalcem Srečom Škapinom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Gost v PODOBAH ZNANJA bo tokrat profesor Mihael Sekavčnik, predstojnik Katedre za energetsko strojništvo na ljubljanski Fakulteti za strojništvo. Raziskovalno se ukvarja zlasti s termodinamsko analizo in optimiranjem energetskih sistemov, z analizami življenjskih ciklov energetskih sistemov ter z vodikovimi tehnologijami. Med drugim že vrsto let vodi termoenergetske preizkuse in meritve za industrijske objekte. Z doktorjem Mihaelom Sekavčnikom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V Podobah znanja bomo tokrat predstavili zgodovinarko Metko Fujs, dolgoletno predstojnico Pomurskega muzeja. Njena celotna bibliografija ima več kot dvesto enot, v strokovnih in znanstvenih člankih je osvetljevala različno tematiko, kot dobra poznavalka zlasti iz zgodovine pokrajine ob Muri. Ves čas je dejavna v muzejstvu in muzealstvu, za svoje delo je dobila več domačih in mednarodnih priznanj. Z zgodovinarko Metko Fujs se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Pred dnevi je v 86. letu umrl filozof in prevajalec Ivan Urbančič. Veljal je za enega od začetnikov slovenske fenomenološke šole, s svojim delom je med drugim postavil temelje slovenskega univerzitetnega študija fenomenologije in hermenevtike. Rodil se je v Robiču pri Kobaridu. Leta 1964 je diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti, leta 1970 pa doktoriral na zagrebški univerzi. Delal je na Inštitutu za sociologijo in filozofijo na ljubljanski univerzi. Bil je med ustanovitelji Nove revije. Med letoma 1982 in 1990 je bil dejaven v gibanju za demokratizacijo Slovenije. Napisal je številne članke in knjige, med njimi dela Zaratustrovo izročilo I & II , O krizi: epilog k Zgodovini nihilizma in Zgodovina nihilizma. Leta 2014 je izšlo njegovo delo Razmišljanja v preddverju filozofije. Preučeval je tudi slovensko filozofsko izročilo, med drugim je analiziral delo Franceta Vebra. Skoraj v celoti je prevedel filozofijo Friedricha Nietzscheja. Dr. Ivan Urbančič je bil leta 2002 eden prvih gostov oddaje Podobe znanja, v kateri Štefan Kutoš predstavlja slovenske znanstvenike in intelektualce.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost slovenski akademik, utemeljitelj tako imenovane ljubljanske šole umetne inteligence – elektronik Ivan Bratko, ki je letos dopolnil sedemdeset let. Ob njegovem jubileju bomo objavili pogovor z njim, ki smo ga posneli in prvič predvajali pred nekaj leti. Pripravil ga je Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili docentko Sabino Berne, raziskovalko na različnih področjih biokemije, genetike in molekularne biologije. Raziskovala je med drugim bioaktivne snovi v glivah in sodelovala v raziskavah biološko aktivnih spojin v morskih organizmih, kot so morske vetrnice in spužve. Gre za snovi z mnogimi potencialno zanimivimi učinki, obetajoče je njihovo protibakterijsko, protiglivno in protirakavo delovanje. Raziskovalko Sabino Berne je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Neveljaven email naslov