Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Socialni marketing pristopa k reševanju kompleksnih družbenih problemov na podlagi spoznanj številnih ved, razlaga dr. Romana Zidar
Navada je železna srajca, pravi pregovor, in izkušnje s številnih področjih to potrjujejo. Spreminjanje naših navad nikakor ni preprosto. Celo takrat ne, ko si to želimo. A neredko se pokaže, da vir težav ni tam, kjer smo domnevali, da je.
Socialni marketing se loteva različnih družbenih problemov tako, da skuša zaznati ta vir težav, pri tem pa se osredotoča na neko konkretno ciljno skupino. Danes strategije socialnega marketinga niso več novost, po njih pogosto posegajo tudi državne institucije; denimo ko nas nagovarjajo k bolj zdravim prehranskim navadam. A informiranje in osveščanje vpliva le na okoli 16 odstotkov naslovnikov. Podrobnejše raziskave vzrokov, zakaj neka strategija ne doseže več ljudi, lahko pokažejo vir problema, in omogočijo pripravo bolj ciljno usmerjenih strategij.
»Namen socialnega marketinga nikakor ni, da bi uporabili spoznanja vedenjskih teorij in teorij marketinga za manipuliranje z ljudmi. Marketing se namreč pogosto povezuje z manipulacijo,« poudarja dr. Romana Zidar, interdisciplinarna raziskovalka, ki se posveča tako področju socialnega marketinga ter sistema socialnega varstva, kot tudi položaju najbolj ranljivih skupin in posameznikov v družbi, pa tudi diskurzom, povezani s presežki hrane. Je tudi sodelavka Visokega komisariata Združenih narodov za begunce. »Moje razumevanje socialnega marketinga je, da gre za miselni okvir, za način, kako pristopimo k reševanju kompleksnih družbenih problemov.«
Leta 1970 je Filharmonični orkester iz Buffala v Združenih državah Amerike ugotavljal, da igrajo pred vse bolj praznimi dvoranami. Domnevali so, da ljudje preprosto izgubljajo interes za klasično glasbo in da se glede tega pač ne da kaj dosti narediti. A so vseeno opravili raziskavo med svojim potencialnim občinstvom. Pokazalo se je, da razlogi, zaradi katerih so se ljudje izogibali klasičnim koncertom, s samo glasbo niso imeli kaj dosti opraviti. Ljudje so namreč raziskovalcem odgovarjali, da se jim zdi, da gre za zelo formalen dogodek, za katerega se je potrebno lepo obleči, in da se v takšnem okolju najverjetneje ne bi dobro počutili. Člane orkestra so videli kot toge in distancirane, pa tudi nič zanimivega denimo niso vedeli o konkretnih skladateljih, katerih dela je orkester izvajal.
Zaradi novih uvidov je orkester spremenil pristop in začel nagovarjati ljudi na bolj neformalne načine, tako v lokalnih medijih kot na družabnih dogodkih. Danes so takšni pristopi povsem običajni, pred pol stoletja pa so pomenili pomemben preboj. Poleg samega orkestra, ki je spet napolnil dvorano, so seveda imeli koristi tudi vsi tisti ljubitelji glasbe, katerim se je prej zdelo, da na koncert klasične glasbe ne sodijo. Za uspeh pa je bilo ključno prav detektiranje dejanskih vzrokov, ki so se skrivali za praznimi dvoranami.
889 epizod
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Socialni marketing pristopa k reševanju kompleksnih družbenih problemov na podlagi spoznanj številnih ved, razlaga dr. Romana Zidar
Navada je železna srajca, pravi pregovor, in izkušnje s številnih področjih to potrjujejo. Spreminjanje naših navad nikakor ni preprosto. Celo takrat ne, ko si to želimo. A neredko se pokaže, da vir težav ni tam, kjer smo domnevali, da je.
Socialni marketing se loteva različnih družbenih problemov tako, da skuša zaznati ta vir težav, pri tem pa se osredotoča na neko konkretno ciljno skupino. Danes strategije socialnega marketinga niso več novost, po njih pogosto posegajo tudi državne institucije; denimo ko nas nagovarjajo k bolj zdravim prehranskim navadam. A informiranje in osveščanje vpliva le na okoli 16 odstotkov naslovnikov. Podrobnejše raziskave vzrokov, zakaj neka strategija ne doseže več ljudi, lahko pokažejo vir problema, in omogočijo pripravo bolj ciljno usmerjenih strategij.
»Namen socialnega marketinga nikakor ni, da bi uporabili spoznanja vedenjskih teorij in teorij marketinga za manipuliranje z ljudmi. Marketing se namreč pogosto povezuje z manipulacijo,« poudarja dr. Romana Zidar, interdisciplinarna raziskovalka, ki se posveča tako področju socialnega marketinga ter sistema socialnega varstva, kot tudi položaju najbolj ranljivih skupin in posameznikov v družbi, pa tudi diskurzom, povezani s presežki hrane. Je tudi sodelavka Visokega komisariata Združenih narodov za begunce. »Moje razumevanje socialnega marketinga je, da gre za miselni okvir, za način, kako pristopimo k reševanju kompleksnih družbenih problemov.«
Leta 1970 je Filharmonični orkester iz Buffala v Združenih državah Amerike ugotavljal, da igrajo pred vse bolj praznimi dvoranami. Domnevali so, da ljudje preprosto izgubljajo interes za klasično glasbo in da se glede tega pač ne da kaj dosti narediti. A so vseeno opravili raziskavo med svojim potencialnim občinstvom. Pokazalo se je, da razlogi, zaradi katerih so se ljudje izogibali klasičnim koncertom, s samo glasbo niso imeli kaj dosti opraviti. Ljudje so namreč raziskovalcem odgovarjali, da se jim zdi, da gre za zelo formalen dogodek, za katerega se je potrebno lepo obleči, in da se v takšnem okolju najverjetneje ne bi dobro počutili. Člane orkestra so videli kot toge in distancirane, pa tudi nič zanimivega denimo niso vedeli o konkretnih skladateljih, katerih dela je orkester izvajal.
Zaradi novih uvidov je orkester spremenil pristop in začel nagovarjati ljudi na bolj neformalne načine, tako v lokalnih medijih kot na družabnih dogodkih. Danes so takšni pristopi povsem običajni, pred pol stoletja pa so pomenili pomemben preboj. Poleg samega orkestra, ki je spet napolnil dvorano, so seveda imeli koristi tudi vsi tisti ljubitelji glasbe, katerim se je prej zdelo, da na koncert klasične glasbe ne sodijo. Za uspeh pa je bilo ključno prav detektiranje dejanskih vzrokov, ki so se skrivali za praznimi dvoranami.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili fizika doktorja Krištofa Oštirja, predstojnika Oddelka za daljinsko zaznavanje na Inštitutu za antropološke in prostorske študije Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU. Oštir se ukvarja z aplikacijo optičnih, radarskih in drugih posnetkov zemeljskega površja na številnih področjih, od geografskih informacijskih sistemov, do spremljanja in napovedovanja naravnih nesreč ter v arheologiji. V mednarodnih okvirih sodeluje pri načrtovanju malih satelitov za snemanje zemeljske površine. S fizikom Krištofom Oštirjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V Podobah znanja bo naš gost profesor Lev Kreft z Oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete. Ukvarja se z estetiko, s filozofijo umetnosti, filozofijo kulture in s filozofijo športa. Je soustanovitelj Slovenskega društva za estetiko in predsednik Evropske zveze za filozofijo športa. Filozofa Leva Krefta je pred mikron povabil Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V Podobah znanja bo tokrat gost ugledni slovenski genetik Simon Horvat, profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti in višji znanstveni sodelavec na Kemijskem inštitutu. Doktor Horvat je zbudil veliko pozornosti v domači in mednarodni strokovni javnosti pred časom, ko je objavil odkritje gena, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju nabiranja maščobnega tkiva, obenem s spoznanjem, da geni pomembno vplivajo na debelost. Horvat nadaljuje raziskave tako na tem področju kot na področju genetike holesterola, zlasti pri otrocih in mladostnikih. Z genetikom Simonom Horvatom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V PODOBAH ZNANJA bo tokat gost arheolog Boris Kavur, izredni profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Že med študijem je sodeloval pri izkopavanjih na najdišču Divje babe v Šebreljah pri Idriji, pozneje je med drugim raziskoval pri Potočki zijalki in sodeloval pri obsežnih izkopavanjih ob graditvi slovenskega avtocestnega križa v vzhodni Sloveniji. Z arheologom Borisom Kavurjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili profesorja Jožefa Medveda z Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovno tehniške fakultete. V laboratoriju za termodinamiko materialov preučujejo dinamiko metalurških procesov, izvajajo termične analize in ob tem uvajajo nove metode in raziskovalna orodja; vse to pa je izjemnega pomena za našo metalurško in kovinskopredelovalno industrijo, ki v slovenski bruto proizvod prispeva kar četrtino. Profesorja Jožefa Medveda je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
V Podobah znanja bo tokrat gost strojnik doktor Brane Širok, profesor in raziskovalec na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, kjer je od leta 2013 tudi dekan. Širok deluje na področju energetskega strojništva in dosega odlične rezultate tako v sodelovanju s slovensko industrijo kot s tujimi partnerji. Skupaj s sodelavci ima avtorstvo 23 patentov. Strojnika Braneta Široka je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V Podobah znanja bo tokrat gost raziskovalec Anton Kokalj z Odseka za fizikalno kemijo Inštituta Jožef Stefan. Njegovo področje je kvantna kemija; z računskimi postopki in numeričnimi simulacijami na atomskem nivoju proučuje in predvideva kemijske reakcije. Mednarodno se je uveljavil z računalniškim programskim paketom, ki ga je že pred leti uporabljalo več kot 2000 laboratorijev po vsem svetu.. Z Antonom Kokaljem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost doktor Janez Tušek, redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Njegovo področje dela in raziskav so varilstvo in sorodne tehnike spajanja materialov. V zadnjem obdobju raziskovalno deluje predvsem na področju laserskega varjenja, med drugim v mehatroniki in farmacevtski industriji. Veliko sodeluje z industrijo, zato lahko danes uporabo tehnologij, ki jih razvija skupaj s sodelavci, vidimo v več sto podjetjih doma in v tujini. Z doktorjem Janezom Tuškom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost biolog Franc Janžekovič, profesor in vodja katedre za zoologijo na mariborski Fakulteti za naravoslovje in matematiko. Raziskovalno se ukvarja zlasti z malimi sesalci, ptiči in mrežekrilci. Je dolgoleten opazen član Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije; skupaj z arheologi je proučeval vlogo ptic v ekonomiji in ekologiji koliščarske kulture na Ljubljanskem barju. Z biologom Francem Janžekovičem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Tokratni gost v PODOBAH ZNANJA bo profesor Andrej Demšar, vodja Oddelka za tekstilstvo, oblikovanje in grafiko na ljubljanski Naravoslovno-tehniški fakulteti. Raziskuje kemična vlakna in se ukvarja z aplikativnimi preizkušnjami tekstilij ter preučuje možnosti izdelave tekstilij iz obnovljivih surovinskih virov. Posebno področje njegovih raziskav so zgodovinske in arheološke tekstilije. S profesorjem Andrejem Demšarjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost doktor Franci Gabrovšek, znanstveni svetnik na Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni in predavatelj krasoslovja na novogoriški univerzi. Njegovo osrednje torišče so računalniški, numerični in matematični modeli za preučevanje in razumevanje kraških pojavov; preučuje prenos snovi in toplote , hidravliko kraških prevodnikov in jamsko mikroklimo ter raziskuje alpski kras. Sodeloval je pri več mednarodnih raziskavah slovenskih speleologov. S krasoslovcem Francijem Gabrovškom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Neveljaven email naslov