Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O kemiji ozračja z najrazličnejših zornih kotov z dr. Ano Kroflič.
Naša atmosfera je izredno zapleten sistem, katerega sestavo in posledično dinamiko s svojim delovanjem aktivno spreminjamo. Pa tokrat nismo govorili o toplogrednih plinih, ampak predvsem o delcih v zraku. A v koktajlu delcev in plinov, ki jih s svojimi dejavnostmi spuščamo v zrak, v njihovi medsebojni interakciji nastajajo vse bolj strupene snovi, ki lahko prepotujejo izredne razdalje in tako škodujejo celo pragozdovom tisoče kilometrov stran od vira onesnaženja.
In čeprav je zrak pri nas danes mnogo boljši, kot je bil pred desetletji, stanje še zdaleč ni dobro.
"Danes še ne poznamo tako nizke koncentracije delcev, ki ne bi bila škodljiva našemu zdravju. Vsak delec, ki je v zraku, je odveč," poudarja dr. Ana Kroflič, raziskovalka na Kemijskem inštitutu.
A delci naravnega izvora se vedno bili del atmosfere. Še več, brez delcev v zraku tudi oblakov ne bi bilo. In zato na Antarktiki kljub mrazu ne boste videli svoje izdihane sape.
V pogovoru pa tudi o tem, kako delci olajšajo širjenje virusom in bakterijam, o geoinženiringu in njegovih pasteh ter o vplivu delcev na kulturno dediščino. Vabljeni k poslušanju.
889 epizod
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
O kemiji ozračja z najrazličnejših zornih kotov z dr. Ano Kroflič.
Naša atmosfera je izredno zapleten sistem, katerega sestavo in posledično dinamiko s svojim delovanjem aktivno spreminjamo. Pa tokrat nismo govorili o toplogrednih plinih, ampak predvsem o delcih v zraku. A v koktajlu delcev in plinov, ki jih s svojimi dejavnostmi spuščamo v zrak, v njihovi medsebojni interakciji nastajajo vse bolj strupene snovi, ki lahko prepotujejo izredne razdalje in tako škodujejo celo pragozdovom tisoče kilometrov stran od vira onesnaženja.
In čeprav je zrak pri nas danes mnogo boljši, kot je bil pred desetletji, stanje še zdaleč ni dobro.
"Danes še ne poznamo tako nizke koncentracije delcev, ki ne bi bila škodljiva našemu zdravju. Vsak delec, ki je v zraku, je odveč," poudarja dr. Ana Kroflič, raziskovalka na Kemijskem inštitutu.
A delci naravnega izvora se vedno bili del atmosfere. Še več, brez delcev v zraku tudi oblakov ne bi bilo. In zato na Antarktiki kljub mrazu ne boste videli svoje izdihane sape.
V pogovoru pa tudi o tem, kako delci olajšajo širjenje virusom in bakterijam, o geoinženiringu in njegovih pasteh ter o vplivu delcev na kulturno dediščino. Vabljeni k poslušanju.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost ugledni slovenski muzikolog doktor Primož Kuret, zaslužni profesor ljubljanske Univerze. Kuret, ki je to poletje obhajal osemdeset let, je med večdesetletnim delovanjem tako na Akademiji za glasbo kot sicer v našem kulturnem prostoru pustil zaznavne sledi; bil je vodja in udeleženec številnih muzikoloških simpozijev doma in v tujini. V Evropo je prenašal glas o slovenski glasbi in muzikološki stroki, kolegi in ocenjevalci so ga označili za evropskega muzikologa. Muzikologa Primoža Kureta je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost doktor Janez Ščančar, vodja skupine za anorgansko analizno kemijo na Odseku za znanosti o okolju na Inštitutu Jožef Stefan. Preučuje elemente v sledovih v okolju in živih organizmih z uporabo metod kemijske speciacije ter razvija natančne metode in orodja za raziskave na tem področju. Te raziskave so bistvenega pomena za številna okoljska vprašanja, za medicinsko znanost, prehrano in drugo. Ščančar je izredni profesor na Mednarodni podiplomski šoli Inštituta Jožef Stefan kot nosilec predmeta osnove ekologije in ekotoksikologije. Z raziskovalcem Janezom Ščančarjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V teh dneh obhaja življenjski jubilej – 75 let zaslužna profesorica ljubljanske univerze Albina Nećak Lük, sociololingvistka in utemeljiteljica univerzitetnega študija uporabnega jezikoslovja pri nas. Ob tej priložnosti bomo v PODOBAH ZNANJA znova objavili pogovor, ki smo ga z njo posneli in prvič predvajali pred nekaj leti.
To jesen bo obhajal visok življenjski jubilej - 85 let profesor Mirko Ramovš, utemeljitelj slovenske etnokoreologije in mednarodno priznani raziskovalec ljudskih plesov. Ob tej priložnosti bomo v tokratnih PODOBAH ZNANJA objavili pogovor, ki smo ga z njim posneli in prvič predvajali pred nekaj leti. Pripravlja Štefan Kutoš.
Pred dnevi je obhajal življenjski jubilej zaslužni profesor Univerze v Mariboru, doktor kemijskih znanosti in ekonomist Peter Glavič. Ob tej priložnosti bomo v PODOBAH ZNANJA znova objavili pogovor, ki smo ga z njim posneli in ga prvič predvajali pred nekaj leti. Pripravlja Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili profesorja Albina Pintarja, predstojnika Laboratorija za okoljske vede in inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Ukvarja se z naprednimi sistemi čiščenja odpadnih voda in s postopki za pridobivanje energije iz odpadkov. Doktor Pintar s sodelavci je na nekaterih področjih med vodilnimi v svetu in orje raziskovalno ledino. Za svoje delo je med drugim dobil Zoisovo priznanje ter več mednarodnih in domačih nagrad za inovacije. Z raziskovalcem Albinom Pintarjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V Podobah znanja bomo tokrat predstavili geologinjo Nino Zupančič, profesorico na ljubljanski Naravoslovno-tehniški fakulteti. Ukvarja se s petrologijo in geokemijo, posebej preučuje geološko zgodovino Pohorja in je o tem objavila vrsto znanstvenih člankov in razprav. Doktorica Zupančičeva je dejavna tudi na področju geoarheologije, skupaj s slovenskimi arheologi je sodelovala pri raziskovanjih bronastodobnih, rimskih in drugih najdišč. Z geologinjo Nino Zupančič se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost literarni teoretik doktor Marijan Dović, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za Slovensko literaturo in literarne vede Znanstveno raziskovalnega centra SAZU. Raziskovalno se ukvarja s kanonizacijo v literaturi, s teorijo vrednotenja in s sistemsko teorijo književnosti. Dović je proučeval delo slovenskega avantgardista Antona Podbevška, ves čas tudi proučuje fenomen nacionalnega v literaturi. Z literarnim teoretikom Marijanom Dovićem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
To pomlad obhaja osemdeset let slovenski filozof, zaslužni profesor ljubljanske univerze, doktor Božidar Debenjak. V počastitev njegovega jubileja v tokratnih Podobah znanja znova objavljamo intervju, ki smo ga s profesorjem posneli in prvič predvajali pred leti. Debenjak je doktorat opravil na temo o odtujitvi v Engelsovi filozofiji, prevajal je marksistične filozofske tekste, posebej poglobljeno je preučeval filozofijo zgodovine. Pripravlja Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Neveljaven email naslov