Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska raziskovalka prejela sredstva Evropskega raziskovalnega sklada, da nenavadne simetrije iz področja čiste teorije pripelje v domet praktične zaznave.
Kaj ima skupnega topla greda z eksotičnimi pojavi kvantnega sveta? Na prvi pogled prav nič. A morda ponuja priročna vrtna konstrukcija za gojenje zelenjave odlično analogijo, ključ do rešitve nekaterih osupljivih ugank, ki jih pred znanost postavljajo neravnovesni kvantni sistemi s simetrijami.
Nenavadne simetrije so namreč danes stvar čiste teorije, abstraktnih matematičnih modelov, v naravi pa jih ne moremo zaznati, prav tako tudi ne z eksperimenti v laboratoriju. A če bi našli način, kako bi lahko to, kar predpostavlja teorija, zaznali v realnosti, bi to prineslo revolucionarne spremembe na številnih področjih; od superprevodnikov do kvantnih simulatorjev. Z inovativnim načrtom, kako bi se tega problema lotili, je dr. Zala Lenarčič prepričala Evropski raziskovalni svet in pridobila sredstva za raziskovalce na začetku raziskovalne kariere, t. i. ERC Starting Grant v višini 1,5 milijona evrov za petletni projekt z naslovom Šibko vzbujane kvantne simetrije. Dr. Zala Lenarčič z Odseka za teoretično fiziko Instituta Jožef Stefan in vodja skupine za Kvantne sisteme izven ravnovesja je bila tudi gostja oddaje Podobe znanja.
884 epizod
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Slovenska raziskovalka prejela sredstva Evropskega raziskovalnega sklada, da nenavadne simetrije iz področja čiste teorije pripelje v domet praktične zaznave.
Kaj ima skupnega topla greda z eksotičnimi pojavi kvantnega sveta? Na prvi pogled prav nič. A morda ponuja priročna vrtna konstrukcija za gojenje zelenjave odlično analogijo, ključ do rešitve nekaterih osupljivih ugank, ki jih pred znanost postavljajo neravnovesni kvantni sistemi s simetrijami.
Nenavadne simetrije so namreč danes stvar čiste teorije, abstraktnih matematičnih modelov, v naravi pa jih ne moremo zaznati, prav tako tudi ne z eksperimenti v laboratoriju. A če bi našli način, kako bi lahko to, kar predpostavlja teorija, zaznali v realnosti, bi to prineslo revolucionarne spremembe na številnih področjih; od superprevodnikov do kvantnih simulatorjev. Z inovativnim načrtom, kako bi se tega problema lotili, je dr. Zala Lenarčič prepričala Evropski raziskovalni svet in pridobila sredstva za raziskovalce na začetku raziskovalne kariere, t. i. ERC Starting Grant v višini 1,5 milijona evrov za petletni projekt z naslovom Šibko vzbujane kvantne simetrije. Dr. Zala Lenarčič z Odseka za teoretično fiziko Instituta Jožef Stefan in vodja skupine za Kvantne sisteme izven ravnovesja je bila tudi gostja oddaje Podobe znanja.
Letošnji prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo je dr. Slobodan Žumer, redni profesor na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko ter raziskovalni svetnik na Inštitutu Jožef Stefan. Je najvidnejši slovenski strokovnjak za teoretično fiziko mehkih snovi. Najbolj široko poznan segment mehke snovi so nedvomno tekoči kristali, ki so danes del našega vsakdana, saj so sestavni del vsakega pametnega zaslona. Prof. Slobodan Žumer je s svojim delom veliko prispeval k razumevanju zakonitosti, ki omogočajo njihovo raznotero uporabo. Na njegovih odkritjih neposredno temeljijo denimo pametna stekla, ki so še danes v proizvodnji. Prof. Žumer je objavil več kot 270 znanstvenih člankov, ki so citirani več kot 9000 krat. S svojim delom je pomembno prispeval k mednarodnemu ugledu t.i. ljubljanske šole tekočih kristalov. S prof. dr. Slobodanom Žumrom se je pogovarjala Nina Slaček.
Literarna zgodovinarka, redna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Alojzija Zupan Sosič, se raziskovalno ukvarja predvsem s sodobnim slovenskim romanom, ljubezensko literaturo, teorijo pripovednega besedila in pripovednih žanrov ter teorijo spolov in spolne identitete. Nedavno je izšlo njeno temeljno delo z naslovom Teorija pripovedi. Pojavlja se v vlogi žirantke za pomembne slovenske nagrade, bila je tudi članica maturitetne komisije za slovenščino in predsednica programa Slovenščina na tujih univerzah. Zadnji dve leti je bila predsednica mednarodnega Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. V Podobah znanja se je z njo pogovarjala Barbara Belehar Drnovšek. Foto: osebni arhiv AZS
Slovenski sinolog in soustanovitelj Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zaslužni prof. dr. Mitja Saje je nedvomno največji poznavalec kitajske zgodovine pri nas. Na Kitajsko se je podal takoj, ko je to bilo mogoče, konec 70. let 20. stoletja, ko se je dolgo povsem zaprta dežela začela postopoma odpirati svetu. Od blizu spremljal spremembe, ki so se v deželi odvijale z vse večjo naglico, in obenem s kolegi razmišljal, kako bi poglobljeno spoznavanje Kitajske omogočili tudi slovenskim študentom. Ideja je zaživela v letu 1995/96, ko je Oddelek za azijske študije sprejel prvo generacijo študentov. V okviru katedre za sinologijo je naslednji dve desetletji predaval več predmetov, med njimi kitajsko zgodovino, razvoj kitajske pisave ter ekonomsko-politično ureditev Kitajske po drugi svetovni vojni. Pripravil je prvi kitajsko-slovenski slovar, med monografijami pa velja omeniti Sodobno Kitajsko: politični in gospodarski razvoj ter Zgodovino Kitajske, delo, ki prinaša v naš prostor prvi celovit pregled bogate kitajske zgodovine. S prof.dr. Mitjo Sajetom se je pogovarjala Nina Slaček.
Gostja tokratne oddaje Podobe znanja portreti slovenskih znanstvenikov in intelektualcev je prof. dr. Tamara Lah Turnšek, dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, zdajšnja predsednica Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije in predsednica Komisije za nacionalne Zoisove nagrade za znanost. Plodno je tudi njeno znanstveno in raziskovalno udejstvovanje. Prof. dr. Tamara Lah Turnšek je vrhunska strokovnjakinja na področju molekularnih in znotrajceličnih mehanizmov, ki so ključni pri nastanku raka in rakavih metastaz. Še posebej se osredotoča na vlogo proteaz in njihovih inhibitorjev v različnih fizioloških in patoloških stanjih, posebej pri raku dojke in pljuč ter pri možganskih tumorjih. Izsledki njenih raziskav se že uvajajo v klinično prakso, tako v diagnostiki kot v terapiji, kjer igrajo vlogo biomarkerjev. V zadnjem obdobju se intenzivno posveča preučevanju rakastih matičnih celic, posebej matičnih celic glioblastomov, ki so v veliki meri odporne na terapijo. Za svoje delo je letos prejela Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: NIB
Gost tokratne oddaje Podobe znanja, portreti slovenskih znanstvenikov in intelektualcev je prof. dr. Marko Topič, vodja Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektorniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Za svoje vrhunske znanstveno raziskovalno delo je leta 2008 prejel Zoisovo nagrado, najvišje državno priznanje na področju znanosti. Že vso kariero je prof. Marko Topič tesno vpet tudi v mednarodne tokove. Je nosilec dvajsetih evropskih in devetih bilateralnih raziskovalnih projektov ter predsednik Evropske tehnološke in inovacijske platforme za fotovoltaiko. Kot predavatelj redno gostuje tudi v Združenih državah Amerike. Z letošnjim letom je postal še redni član Inženirske akademije Slovenije. S prof. dr. Markom Topičem se je pogovarjala Nina Slaček. Foto: Jože Suhadolnik
V oddaji Podobe znanja je tokrat gostja pred mikrofonom svetovno priznana raziskovalka komunikacije in vedenja žuželk doc. dr. Meta Virant Doberlet, vodja oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Za svoj pomembni prispevek k področju je pred dvema letoma prejela nagrado lnsect Drummer Lifetime Achievement Award in lani nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo. Meta Virant Doberlet že vso kariero intenzivo sodeluje s številnimi priznanimi znanstveno-raziskovalnimi ustanovami po svetu. Tako denimo že vrsto let deluje kot gostujoča profesorica na Univerzi v Cardiffu, od leta 2010 pa tudi v skupini za entomološke raziskave v kmetijstvu v San Micheleju v Italiji, v okviru katere pomaga pri razvoju alternativnih, trajnostnih metod za omejevanje širjenja nekaterih vrst škodljivcev. Z doc. dr. Meto Virant Doberlet se je pogovarjala Nina Slaček.
V oddaji Podobe znanja, portreti slovenskih znanstvenikov in intelektualcev tokrat gostimo prof. dr. Aleša Udeta, vodjo odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko na Institutu Jožef Stefan. Je tudi ustanovitelj Laboratorija za humanoidno in kognitivno robotiko, ki od leta 2012 deluje v okviru odseka. Raziskovalno se prof. dr. Aleš Ude posveča razvoju robotov za pomoč ljudem v naravnem okolju, predvsem različnim vidikom robotskega učenja, kot sta denimo učenje s posnemanjem in učenje s samostojnim raziskovanjem. Pomembno delo je opravil tudi pri razvoju robotskega vida. Je avtor več kot sto znanstvenih člankov. Sodeloval je pri organizaciji več odmevnih konferenc s področja robotike, med njimi največje svetovne konference s področja humanoidne robotike, ki je leta 2011 potekala na Bledu. S prof. dr. Alešem Udetom se je pogovarjala Nina Slaček.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Tokrat se bomo sprehodili skozi srednji vek, zlasti na naših tleh, pred mikrofon smo namreč povabili arheologa in zgodovinarja Tomaža Nabergoja iz Narodnega muzeja, kjer dela kot kustos za arheologijo visokega in poznega srednjega veka. Posebej se je, ob drugem, poglabljal v srednjeveško plemstvo in viteštvo na Slovenskem, v doktorski disertaciji je obravnaval srednjeveško orožje in bojno opremo iz Ljubljanice. Bil je soavtor dveh odmevnih razstav, in sicer Vitez, dama in zmaj ter Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov. Tomaža Nabergoja je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš. Vabljeni k poslušanju!
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V Podobah znanja se bomo mudili v Monoštru v slovenskem Porabju na Madžarskem, kjer smo se pogovarjali z novinarjem, pisateljem in jezikoslovcem Francekom Mukičem, enim od najbolj dejavnih pripadnikov tamkajšnje slovenske skupnosti. Francek Mukič je v sedemdesetih letih kot eden prvih Porabcev diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti. Po vrnitvi na Madžarsko je postavil na noge slovenski radio v Monoštru; literarno je ustvarjal že od sedemdesetih let dalje in nato leta 2005 objavil prvi porabski roman Črnošolec. Veliko dela je opravil tudi na jezikoslovnem področju, zlasti z objavo Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskega slovarja.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Čez nekaj dni bo dopolnil osemdeset let Beneški Slovenec doktor Viljem Černo, profesor slovenščine in italijanščine, pesnik in predvsem eden najodličnejših kulturnih in sploh narodnih buditeljev v Beneški Sloveniji v zadnjih petdesetih letih. Ob njegovem visokem jubileju bomo v PODOBAH ZNANJA tokrat znova objavili pogovor, ki smo ga z njim posneli in ga prvič prevajali pred leti.
Neveljaven email naslov