Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V pogovoru s filozofom prava in prejemnikom Zoisove nagrade za življenjsko delo preverjamo, v kakšni zvezi sta pravo in pravičnost pa tudi zakaj je dobrodošlo, če so zakoni napisani v izbrušenem in klenem jeziku
Kaj je to pravo? – Na prvi pogled se zdi, da bi odgovor ne smel biti pretežak, saj se s pravom srečujemo vsak dan: ko se, na primer, z bratom in sestro prepiramo okoli dediščine, ko skušamo doseči, da bi nas delodajalec po dolgi vrsti let stalnega honorarnega sodelovanja naposled zaposlil za nedoločen čas, ali ko skušamo lastniku sosednjega polja dokazati, da imamo pravico prečkati njegovo posest, da bi prišli do svojega sadovnjaka. Instinktivno, intuitivno torej vemo, kaj je to pravo: to je niz pravil, ki uravnavajo odnose med ljudmi. Ampak odnose med ljudmi na pomemben način uravnavajo tudi bonton in ljudske šege pa vendar nihče ne misli, da je z roko zakriti si usta, ko zazehamo, ali ob božiču podariti tašči tople copate – stvar prava.
Očitno je torej, da se le z instinktom ali intuicijo ne moremo prebiti do delujoče, veljavne definicije prava. Zato smo iskanje resnično pretehtanega odgovora na vprašanje, ki smo si ga zastavili na začetku – kaj je to pravo? –, prepustili gostu tokratnih Podob znanja, dr. Marijanu Pavčniku, dolgoletnemu predavatelju filozofije prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, avtorju več kot 400 znanstvenih razprav in člankov, rednemu članu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, do konca lanskega leta sodniku Ustavnega sodišča Republike Slovenije in minulega decembra tudi prejemniku najvišjega priznanja za znanstveno-raziskovalno delo pri nas, Zoisove nagrade za življenjsko delo.
foto: akad. prof. dr. Marijan Pavčnik (Foto Pauli/Arhiv SAZU)
888 epizod
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V pogovoru s filozofom prava in prejemnikom Zoisove nagrade za življenjsko delo preverjamo, v kakšni zvezi sta pravo in pravičnost pa tudi zakaj je dobrodošlo, če so zakoni napisani v izbrušenem in klenem jeziku
Kaj je to pravo? – Na prvi pogled se zdi, da bi odgovor ne smel biti pretežak, saj se s pravom srečujemo vsak dan: ko se, na primer, z bratom in sestro prepiramo okoli dediščine, ko skušamo doseči, da bi nas delodajalec po dolgi vrsti let stalnega honorarnega sodelovanja naposled zaposlil za nedoločen čas, ali ko skušamo lastniku sosednjega polja dokazati, da imamo pravico prečkati njegovo posest, da bi prišli do svojega sadovnjaka. Instinktivno, intuitivno torej vemo, kaj je to pravo: to je niz pravil, ki uravnavajo odnose med ljudmi. Ampak odnose med ljudmi na pomemben način uravnavajo tudi bonton in ljudske šege pa vendar nihče ne misli, da je z roko zakriti si usta, ko zazehamo, ali ob božiču podariti tašči tople copate – stvar prava.
Očitno je torej, da se le z instinktom ali intuicijo ne moremo prebiti do delujoče, veljavne definicije prava. Zato smo iskanje resnično pretehtanega odgovora na vprašanje, ki smo si ga zastavili na začetku – kaj je to pravo? –, prepustili gostu tokratnih Podob znanja, dr. Marijanu Pavčniku, dolgoletnemu predavatelju filozofije prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, avtorju več kot 400 znanstvenih razprav in člankov, rednemu članu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, do konca lanskega leta sodniku Ustavnega sodišča Republike Slovenije in minulega decembra tudi prejemniku najvišjega priznanja za znanstveno-raziskovalno delo pri nas, Zoisove nagrade za življenjsko delo.
foto: akad. prof. dr. Marijan Pavčnik (Foto Pauli/Arhiv SAZU)
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost doktor Janez Ščančar, vodja skupine za anorgansko analizno kemijo na Odseku za znanosti o okolju na Inštitutu Jožef Stefan. Preučuje elemente v sledovih v okolju in živih organizmih z uporabo metod kemijske speciacije ter razvija natančne metode in orodja za raziskave na tem področju. Te raziskave so bistvenega pomena za številna okoljska vprašanja, za medicinsko znanost, prehrano in drugo. Ščančar je izredni profesor na Mednarodni podiplomski šoli Inštituta Jožef Stefan kot nosilec predmeta osnove ekologije in ekotoksikologije. Z raziskovalcem Janezom Ščančarjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V teh dneh obhaja življenjski jubilej – 75 let zaslužna profesorica ljubljanske univerze Albina Nećak Lük, sociololingvistka in utemeljiteljica univerzitetnega študija uporabnega jezikoslovja pri nas. Ob tej priložnosti bomo v PODOBAH ZNANJA znova objavili pogovor, ki smo ga z njo posneli in prvič predvajali pred nekaj leti.
To jesen bo obhajal visok življenjski jubilej - 85 let profesor Mirko Ramovš, utemeljitelj slovenske etnokoreologije in mednarodno priznani raziskovalec ljudskih plesov. Ob tej priložnosti bomo v tokratnih PODOBAH ZNANJA objavili pogovor, ki smo ga z njim posneli in prvič predvajali pred nekaj leti. Pripravlja Štefan Kutoš.
Pred dnevi je obhajal življenjski jubilej zaslužni profesor Univerze v Mariboru, doktor kemijskih znanosti in ekonomist Peter Glavič. Ob tej priložnosti bomo v PODOBAH ZNANJA znova objavili pogovor, ki smo ga z njim posneli in ga prvič predvajali pred nekaj leti. Pripravlja Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili profesorja Albina Pintarja, predstojnika Laboratorija za okoljske vede in inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Ukvarja se z naprednimi sistemi čiščenja odpadnih voda in s postopki za pridobivanje energije iz odpadkov. Doktor Pintar s sodelavci je na nekaterih področjih med vodilnimi v svetu in orje raziskovalno ledino. Za svoje delo je med drugim dobil Zoisovo priznanje ter več mednarodnih in domačih nagrad za inovacije. Z raziskovalcem Albinom Pintarjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V Podobah znanja bomo tokrat predstavili geologinjo Nino Zupančič, profesorico na ljubljanski Naravoslovno-tehniški fakulteti. Ukvarja se s petrologijo in geokemijo, posebej preučuje geološko zgodovino Pohorja in je o tem objavila vrsto znanstvenih člankov in razprav. Doktorica Zupančičeva je dejavna tudi na področju geoarheologije, skupaj s slovenskimi arheologi je sodelovala pri raziskovanjih bronastodobnih, rimskih in drugih najdišč. Z geologinjo Nino Zupančič se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost literarni teoretik doktor Marijan Dović, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za Slovensko literaturo in literarne vede Znanstveno raziskovalnega centra SAZU. Raziskovalno se ukvarja s kanonizacijo v literaturi, s teorijo vrednotenja in s sistemsko teorijo književnosti. Dović je proučeval delo slovenskega avantgardista Antona Podbevška, ves čas tudi proučuje fenomen nacionalnega v literaturi. Z literarnim teoretikom Marijanom Dovićem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
To pomlad obhaja osemdeset let slovenski filozof, zaslužni profesor ljubljanske univerze, doktor Božidar Debenjak. V počastitev njegovega jubileja v tokratnih Podobah znanja znova objavljamo intervju, ki smo ga s profesorjem posneli in prvič predvajali pred leti. Debenjak je doktorat opravil na temo o odtujitvi v Engelsovi filozofiji, prevajal je marksistične filozofske tekste, posebej poglobljeno je preučeval filozofijo zgodovine. Pripravlja Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili profesorja Albina Kristla s Fakultete za farmacijo, kjer predava predmete s področja farmacevtske tehnologije in biofarmacije. Je predstojnik Katedre za biofarmacijo in farmakokinetiko; preučuje interakcije med zdravilnimi učinkovinami ter njihove interakcije s hrano in prehranskimi dopolnili, ukvarja se s procesi vstopanja učinkovin v organizem in z njihovim metabolizmom. S farmacevtom Albinom Kristlom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Neveljaven email naslov