Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 70-ih letih sta bili slovenska znanost in tehnologija na področju rehabilitacije pacientov s pomočjo funkcionalnih električnih stimulatorjev v samem svetovnem vrhu. Od zamisli, da bi lahko s pomočjo električnih impulzov povrnili funkcijo zaradi kapi ohromljeni roki, do dokončnega razvoja visokotehnoloških medicinskih pripomočkov je razvoj potekal na vrhunski ravni.
»V ZDA so tudi veliko delali, razlika je bila samo v tem, da smo mi imeli najboljše in najlepše oblikovane stimulatorje, s katerimi je bilo tudi najlažje rokovati,« je povedal ključni človek njihovega razvoja prof. dr. Uroš Stanič, ki je za svoje delo nedavno prejel Puhovo nagrado za življenjsko delo. Med ključnimi razlogi za uspešni prodor teh stimulatorjev na svetovni trg je bila velika in resnično interdisciplinarna ekipa, kjer niso pozabili niti na estetiko. Stimulatorje je tako oblikoval Davorin Savnik, oče designa kultnega Iskrinega telefona.
Svoje pa je seveda dodala tudi tesna povezanost znanstvenega področja z gospodarstvom. Uspeh s stimulatorji, ki so jih izdelovali v Gorenju, je tako porodil idejo za prvega industrijskega robota.
»Na našem odseku na Inštitutu Jožef Stefan smo vedno vse delali toliko časa, da smo to tudi naredili,« pravi Stanič. »Prepričan sem bil, da če znamo narediti iz hromega gibanja funkcionalno gibanje, potem bomo tudi iz motorjev naredili sisteme, stroje, ki bodo olajšali delo v tovarnah.«
Goro1 je bil leta 1980 presenečenje; njegova naloga je bila nanašanje emajla na štedilnike v Gorenju. A nemudoma so želele vse slovenske tovarne svoje robote in začela se je nagla robotizacija slovenske industrije, katere vpliv je še danes čutiti.
885 epizod
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V 70-ih letih sta bili slovenska znanost in tehnologija na področju rehabilitacije pacientov s pomočjo funkcionalnih električnih stimulatorjev v samem svetovnem vrhu. Od zamisli, da bi lahko s pomočjo električnih impulzov povrnili funkcijo zaradi kapi ohromljeni roki, do dokončnega razvoja visokotehnoloških medicinskih pripomočkov je razvoj potekal na vrhunski ravni.
»V ZDA so tudi veliko delali, razlika je bila samo v tem, da smo mi imeli najboljše in najlepše oblikovane stimulatorje, s katerimi je bilo tudi najlažje rokovati,« je povedal ključni človek njihovega razvoja prof. dr. Uroš Stanič, ki je za svoje delo nedavno prejel Puhovo nagrado za življenjsko delo. Med ključnimi razlogi za uspešni prodor teh stimulatorjev na svetovni trg je bila velika in resnično interdisciplinarna ekipa, kjer niso pozabili niti na estetiko. Stimulatorje je tako oblikoval Davorin Savnik, oče designa kultnega Iskrinega telefona.
Svoje pa je seveda dodala tudi tesna povezanost znanstvenega področja z gospodarstvom. Uspeh s stimulatorji, ki so jih izdelovali v Gorenju, je tako porodil idejo za prvega industrijskega robota.
»Na našem odseku na Inštitutu Jožef Stefan smo vedno vse delali toliko časa, da smo to tudi naredili,« pravi Stanič. »Prepričan sem bil, da če znamo narediti iz hromega gibanja funkcionalno gibanje, potem bomo tudi iz motorjev naredili sisteme, stroje, ki bodo olajšali delo v tovarnah.«
Goro1 je bil leta 1980 presenečenje; njegova naloga je bila nanašanje emajla na štedilnike v Gorenju. A nemudoma so želele vse slovenske tovarne svoje robote in začela se je nagla robotizacija slovenske industrije, katere vpliv je še danes čutiti.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V teh dneh obhaja življenjski jubilej – 75 let zaslužna profesorica ljubljanske univerze Albina Nećak Lük, sociololingvistka in utemeljiteljica univerzitetnega študija uporabnega jezikoslovja pri nas. Ob tej priložnosti bomo v PODOBAH ZNANJA znova objavili pogovor, ki smo ga z njo posneli in prvič predvajali pred nekaj leti.
To jesen bo obhajal visok življenjski jubilej - 85 let profesor Mirko Ramovš, utemeljitelj slovenske etnokoreologije in mednarodno priznani raziskovalec ljudskih plesov. Ob tej priložnosti bomo v tokratnih PODOBAH ZNANJA objavili pogovor, ki smo ga z njim posneli in prvič predvajali pred nekaj leti. Pripravlja Štefan Kutoš.
Pred dnevi je obhajal življenjski jubilej zaslužni profesor Univerze v Mariboru, doktor kemijskih znanosti in ekonomist Peter Glavič. Ob tej priložnosti bomo v PODOBAH ZNANJA znova objavili pogovor, ki smo ga z njim posneli in ga prvič predvajali pred nekaj leti. Pripravlja Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili profesorja Albina Pintarja, predstojnika Laboratorija za okoljske vede in inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Ukvarja se z naprednimi sistemi čiščenja odpadnih voda in s postopki za pridobivanje energije iz odpadkov. Doktor Pintar s sodelavci je na nekaterih področjih med vodilnimi v svetu in orje raziskovalno ledino. Za svoje delo je med drugim dobil Zoisovo priznanje ter več mednarodnih in domačih nagrad za inovacije. Z raziskovalcem Albinom Pintarjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V Podobah znanja bomo tokrat predstavili geologinjo Nino Zupančič, profesorico na ljubljanski Naravoslovno-tehniški fakulteti. Ukvarja se s petrologijo in geokemijo, posebej preučuje geološko zgodovino Pohorja in je o tem objavila vrsto znanstvenih člankov in razprav. Doktorica Zupančičeva je dejavna tudi na področju geoarheologije, skupaj s slovenskimi arheologi je sodelovala pri raziskovanjih bronastodobnih, rimskih in drugih najdišč. Z geologinjo Nino Zupančič se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost literarni teoretik doktor Marijan Dović, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za Slovensko literaturo in literarne vede Znanstveno raziskovalnega centra SAZU. Raziskovalno se ukvarja s kanonizacijo v literaturi, s teorijo vrednotenja in s sistemsko teorijo književnosti. Dović je proučeval delo slovenskega avantgardista Antona Podbevška, ves čas tudi proučuje fenomen nacionalnega v literaturi. Z literarnim teoretikom Marijanom Dovićem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
To pomlad obhaja osemdeset let slovenski filozof, zaslužni profesor ljubljanske univerze, doktor Božidar Debenjak. V počastitev njegovega jubileja v tokratnih Podobah znanja znova objavljamo intervju, ki smo ga s profesorjem posneli in prvič predvajali pred leti. Debenjak je doktorat opravil na temo o odtujitvi v Engelsovi filozofiji, prevajal je marksistične filozofske tekste, posebej poglobljeno je preučeval filozofijo zgodovine. Pripravlja Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat predstavili profesorja Albina Kristla s Fakultete za farmacijo, kjer predava predmete s področja farmacevtske tehnologije in biofarmacije. Je predstojnik Katedre za biofarmacijo in farmakokinetiko; preučuje interakcije med zdravilnimi učinkovinami ter njihove interakcije s hrano in prehranskimi dopolnili, ukvarja se s procesi vstopanja učinkovin v organizem in z njihovim metabolizmom. S farmacevtom Albinom Kristlom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost kemik doktor Stojan Stavber,vodja laboratorija za organsko in bioorgansko kemijo na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se s tako imenovano zeleno kemijo. Tam študirajo do okolja prijazne moderatorje in reagente. Preučujejo selektivno uvajanje halogenih elementov, zlasti fluora v organske molekule. Njihovi izsledki so pomembni za številne industrijske veje v prizadevanjih za trajnostni razvoj. S kemikom Stojanom Stavberjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V Podobah znanja bo tokrat gost zgodovinar doktor Jurij Perovšek, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Preučuje slovensko politično zgodovino v burnem obdobju od oblikovanja modernih političnih strank konec 19. stoletja do konca druge svetovne vojne. Je avtor šestih znanstvenih monografij, objavil je več kot šestdeset znanstvenih člankov in samostojnih sestavkov v monografskih publikacijah. Zgodovinarja Jurija Perovška je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Neveljaven email naslov