Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Superračunalniki so danes njuni za reševanje velikih znanstvenih ugank na vseh področjih. A delo z njimi nikakor ni preprosto. Razlika med računalniško kodo za superračunalnike in običajne namizne naprave je podobna razliki med raziskovanjem v laboratoriju in proizvodnjo v tovarni, pravi prejemnik Zoisovega priznanja prof. dr. Matej Praprotnik s Kemijskega instituta in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Praprotnik zdaj vodi novoustanovljeni Center odličnosti MultiXscale, enega izmed desetih, ki jih je Evropska unija ustanovila za podporo evropski pobudi za visokozmogljivo računalništvo EuroHPC, katerega del je tudi slovenski superračunalnik Vega. Slovenski center MulitXscale se bo osredotočil na razvoj kode za večskalne simulacije, na treh konkretnih področjih: za načrtovanje incertificiranje helikopterjev za civilni promet, za uporabo visokozmogljivih baterij za podporo prehodu na trajnostno energijo ter za raziskave ultrazvok za neinvazivno diagnostiko in biomedicinske aplikacije.
Uporabo ultrazvoka za tarčno dostavo zdravil sicer dr. Matej Praprotnik raziskuje v okviru projekta Multrasonica, za katerega je pred tremi leti prejel sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za uveljavljene raziskovalce, t. i. ERC Advanced Grant. A prestižni raziskovalni projekt je naletel na težave v obliki omejitve višine plač pri slovenskih raziskovalcih. Čeprav je znaten del ERC sredstev namenjen prav za plače, se tega v Sloveniji ne da izkoristiti.
»Žalostno je, da imamo denar, ampak ga ne moremo uporabljati in čakamo izvajanje novega zakona,« pravi Praprotnik. »Jaz sem to rešil na zanimiv način, tako da sem del denarja, ki je namenjen za postdoktorske raziskovalce, prenesel na Univerzo v Barceloni in tam ustanovil eksterno skupino, ker tam imam pogoje, da zaposlim ljudi. Po mojem mnenju je to za Slovenijo katastrofa.«
883 epizod
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Superračunalniki so danes njuni za reševanje velikih znanstvenih ugank na vseh področjih. A delo z njimi nikakor ni preprosto. Razlika med računalniško kodo za superračunalnike in običajne namizne naprave je podobna razliki med raziskovanjem v laboratoriju in proizvodnjo v tovarni, pravi prejemnik Zoisovega priznanja prof. dr. Matej Praprotnik s Kemijskega instituta in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Praprotnik zdaj vodi novoustanovljeni Center odličnosti MultiXscale, enega izmed desetih, ki jih je Evropska unija ustanovila za podporo evropski pobudi za visokozmogljivo računalništvo EuroHPC, katerega del je tudi slovenski superračunalnik Vega. Slovenski center MulitXscale se bo osredotočil na razvoj kode za večskalne simulacije, na treh konkretnih področjih: za načrtovanje incertificiranje helikopterjev za civilni promet, za uporabo visokozmogljivih baterij za podporo prehodu na trajnostno energijo ter za raziskave ultrazvok za neinvazivno diagnostiko in biomedicinske aplikacije.
Uporabo ultrazvoka za tarčno dostavo zdravil sicer dr. Matej Praprotnik raziskuje v okviru projekta Multrasonica, za katerega je pred tremi leti prejel sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za uveljavljene raziskovalce, t. i. ERC Advanced Grant. A prestižni raziskovalni projekt je naletel na težave v obliki omejitve višine plač pri slovenskih raziskovalcih. Čeprav je znaten del ERC sredstev namenjen prav za plače, se tega v Sloveniji ne da izkoristiti.
»Žalostno je, da imamo denar, ampak ga ne moremo uporabljati in čakamo izvajanje novega zakona,« pravi Praprotnik. »Jaz sem to rešil na zanimiv način, tako da sem del denarja, ki je namenjen za postdoktorske raziskovalce, prenesel na Univerzo v Barceloni in tam ustanovil eksterno skupino, ker tam imam pogoje, da zaposlim ljudi. Po mojem mnenju je to za Slovenijo katastrofa.«
“Kvantni magnetizem je prototipsko področje fizike,” pravi dr. Martin Klanjšek, znanstveni sodelavec Inštituta Jožef Stefan, “saj je dovolj enostavno, da se da s teorijo priti dovolj daleč, da jo primerjamo z realnostjo oziroma z eksperimenti.” Prav zdaj, se zdi, smo vstopili v zlato obdobje dialoga med teorijo in prakso kvantnega magnetizma. Nizajo se namreč uspešni eksperimenti, ki potrjujejo tudi več desetletij stare napovedi. Sem sodi tudi odkritje visokotemperaturne spinske tekočine, ki je bilo nedavno objavljeno v Nature Physics. Sicer pa Martina Klanjška trenutno še bolj zaposljuje iskanje prav tako napovedanih kvazidelcev, ki imajo številne zanimive lastnosti. Morda bomo z njihovo pomočjo nekega dne celo shranjevali informacije v kvantnih računalnikih prihodnosti. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Nina Slaček
Antioksidanti so zaradi svojega blagodejnega učinka, ker naše celice varujejo pred prostimi radikali in zmanjšujejo oksidativni stres, postali skorajda sinonim za zdrava živila. Je pa seveda antioksidantov veliko različnih vrst in marsičesa o njih še ne vemo. Med antioksidante uvrščamo tudi številne polifenolne spojine, ki jih najdemo v rastlinah. Tem bomo v tokratni oddaji Podobe znanja namenili osrednjo pozornost. Z njihovim raziskovanjem se namreč ukvarja prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, prodekanja in predstojnica Oddelka za živilstvo ter Katedre za biokemijo in kemijo živil na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Nekaj pozornosti pa je v oddaji namenjene tudi arhejam, starodavnim organizmom, ki so odlično prilagojeni na življenje v ekstremnih razmerah. Oddajo je pripravila Nina Slaček.
Če drži, kakor je menil nemški filozof Walter Benjamin, da je zgodovina civilizacije obenem vselej tudi zgodovina barbarstva, tedaj je jasno, da se mora v novi in bolj humani družbi staro umakniti novemu, da je mračno preteklost treba izbrisati in na velikopotezen način pripraviti prostor za svetlo, svobodnega človeka vredno prihodnost. Zdi se, da je bilo s to mislijo podloženo ustvarjanje številnih zahodnih arhitektov in urbanistov v dvajsetem stoletju. Ko opazujemo radikalno transformacijo mest, ki prav zdaj poteka na Kitajskem, pa tudi ko pregledujemo smele načrte za izgradnjo pametnih mest prihodnosti, se zdi, da je ta imperativ po novem za vsako ceno med arhitekti še vedno živ in pri močeh. Toda po drugi strani ne gre spregledati, da je v zadnjih desetletjih prišlo tudi do pomenljivega obrata; zdi se namreč, da številni arhitekti preteklosti niso več pripravljeni preprosto žrtvovati na oltarju napredka, temveč skušajo potrebe novega časa skrbneje, bolj organsko umestiti v prostor, ki ga je tako ali drugače že oblikovala zgodovina. Pri nas je taka arhitektka gotovo gostja tokratnih Podob znanja, Maruša Zorec, ki se je bodisi sama bodisi s sodelavci podpisala pod nekaj izjemnih prenov historičnih objektov. V tem kontekstu je treba omeniti vsaj Naskov dvorec v Mariboru, zunanji oltar bazilike na Brezjah, Plečnikovo hišo v Trnovem in Švicarijo na Rožniku, no, za prenovo grajske pristave v Ormožu pa je Maruša Zorec leta 2012 prejela tudi nagrado Prešernovega sklada. Sicer naša gostja že od leta 1994 deluje na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je lani kot prva ženska v zgodovini univerze postala redna profesorica za arhitekturno projektiranje. Z Marušo Zorec se je pogovarjal Goran Dekleva. Foto: Osebni arhiv Maruše Zorec
Doc. dr. Darja Fišer z Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani deluje na presečišču jezikoslovja in računalniških tehnologij. Slednje so temeljito revolucionirale možnosti za obdelavo besedil in prinesle nove možnosti vpogleda v rabo jezika. Po drugi strani svetovni splet in različni formati besedil, ki so tam uporabnikom na voljo, ponujajo nove možnosti izražanja in v določeni meri jezik tudi spreminjajo. Prav raba nestandardne slovenščine je eno od osrednjih področij raziskovanja dr. Darje Fišer. Vodila je raziskovalni projekt Janes (http://nl.ijs.si/janes/), ki se ravnokar zaključil, namenjen jezikoslovni analizi nestandardne slovenščine. Sodeluje tudi pri projektu Kas, v okviru katerega nastaja korpus slovenske znanstvene slovenščine, pod drobnogled pa bodo vzeli tudi družbeno nesprejemljivi govor ter parlamentarni diskurz.
Predstojnik Laboratorija za bioinformatiko na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani prof. dr. Blaž Zupan se pri svojem delu posveča, kot sam pravi, podatkom in strojnemu učenju. Strojno učenje nam danes omogoča, da v nepreglednih količinah podatkov najdemo skrite vzorce, iz njih izluščimo nova znanja ter na tej podlagi napovedujemo najrazličnejše prihodnje trende. Ta izredna moč po Zupanovem mnenju ne bi smela biti na razpolago zgolj posvečenim. V tem duhu je za kar najbolj široko rabo zasnovan tudi odprtokodni program za podatkovno analitiko Orange, ki ga v Laboratoriju za bioinformatiko neprestano nadgrajujejo. Njegova najnovejša nadgradnja je tako denimo posebej zasnovana za revolucionarno novo področje v biomedicini, namreč analizi genoma posameznih celic. S prof. Blažem Zupanom se je pogovarjala Nina Slaček. Foto: iz osebnega arhiva Blaža Zupana
Živobarvne fotografije, ki ponazarjajo, kateri predeli naših možganov so ob določeni aktivnosti dejavni, so skorajda zaščitni znak sodobne nevroznanosti. Ta nam z veliko naglico ponuja nove in nove razlage o delovanju človeških možganov. Ta spoznanja pa ne poglabljajo le našega poznavanja fiziološkega ustroja centralnega živčnega sistema, temveč na novo postavljajo pred nas tudi vprašanja, s katerimi se že tisočletja ubada filozofija. Kdo sem na primer jaz, če pa se moji možgani odločajo na način, ki ga precej bolje od mene same poznajo tržniki, ki mi želijo nekaj prodati? Ali svobodna volja sploh obstaja? Filozofinja dr. Olga Markič, redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani izpostavlja, da tudi nevroznanost ne ponuja dokončnih odgovorov. Toda nedvomno postavlja stara vprašanja v povsem nov kontekst. In to spremembo je pametno imeti pred očmi. Oddajo je pripravila Nina Slaček.
Kadar beseda nanese na raziskovalno delo akademikinje Tatjane Avšič Žúpanc, se ni mogoče izogniti najnevarnejšim poznanim virusom na našem planetu – Zika, Ebola, Denga, Dobráva. Na referenčnem seznamu vseh poznanih svetovnih virusov je po njeni zaslugi od leta 1992 prvi in do zdaj edini slovenski virus – virus Dobráva. Še bolj pa odmeva njeno zadnje odkritje – doktorica Avšič Žúpanc je pred dvema letoma vodila raziskovalno skupino, ki je prva na svetu dokazala povezavo med okužbo z virusom Zika in mikrocefalijo pri otrocih. Ni veliko znanstvenih področij, na katerih bi slovenski raziskovalci pustili tako viden pečat, kot ga je na polju virologije pustila tokratna gostja oddaje Podobe znanja. Njene raziskave so več kot kamenček v mozaiku iskanja zdravila za najbolj smrtonosne bolezni. Z biologinjo, doktorico znanosti, profesorico na Medicinski fakulteti v Ljubljani, strokovnjakinjo z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo se je srečal in pogovarjal Iztok Konc. Spoštovane poslušalke in poslušalci, vabimo vas, da prisluhnete pogovoru s Tatjano Avšič Žúpanc. Foto: MMC RTV SLO
Računalniške simulacije dogajanja na molekularnem nivoju so danes nadvse uporabno orodje, saj omogočajo natančno napovedovanje lastnosti snovi in nudijo vpogled, ki z eksperimenti ni vedno mogoč. Zato so izrednega pomena na zelo različnih področjih, od načrtovanja novih zdravil ali novih materialov do temeljnih raziskav, ki skušajo odgovoriti na vprašanja, zakaj molekule delujejo, tako kot delujejo. Jedro raziskav dr. Jerneja Stareta, raziskovalca na Teoretičnem odseku Kemijskega inštituta, v Laboratoriju za računsko biokemijo in načrtovanje učinkovin, trenutno predstavlja preučevanje encimov monoaminooksidaz, ki v centralnem živčnem sistemu uravnavajo količino in metabolizem živčnih prenašalcev. Delovanje teh encimov je tesno povezano z nevrodegenerativnimi boleznimi, kot sta denimo Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, kot tudi z nevrološkimi motnjami, kot sta depresija ali avtizem. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: dr. Andrej Perdih. KI
Dr. Nataša Tozon je redna profesorica s področja Bolezni in zdravstveno varstvo živali – Interna medicina malih živali na Kliniki za male živali Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Je tudi predstojnica Klinike za male živali. Tako v klinični praksi kot pri svojem raziskovalnem delu se osredotoča na infekcijska in onkološka obolenja. Pri zdravljenju slednjih je v veterinarsko prakso vpeljala nekatere alternativne metode, kot sta elektrokemoterapija in elektrogenska terapija. Gre za sorazmerno nova pristopa, ki temeljita na elektroporaciji, metodi, ki si je prav v Sloveniji uspešno utrla pot v onkologijo, tako v humani medicini kot v veterini. S prof. Natašo Tozon se je pogovarjala Nina Slaček.
Magnetno hlajenje utegne nekega dne nadomestiti zdajšnje kompresorske hladilne sisteme. Slednji namreč za svoje delovanje potrebujejo različne ogljikovodike, potentne toplogredne pline in tako z okoljskega vidika niso optimalni. Magnetno hlajenje bi bilo poleg tega tudi energetsko učinkovitejše. Z razvojem tega področja se aktivno ukvarja izr. prof. dr. Andrej Kitanovski s Katedre za toplotno in okoljsko tehniko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Za svoje raziskovalne dosežke je leta 2014 prejel Zoisovo priznanje. Skupaj s kolegi je leta 2016 za ugledno znanstveno založbo Springer pripravil celosten pregled stanja na tem področju z naslovom Magnetocaloric Energy Conversion: From Theory to Application oziroma Magnetokalorična pretvorba energije: Od teorije do praktičnih aplikacij. Na podlagi tega znanja na Fakulteti za strojništvo nastaja tudi prvi slovenski magnetni hladilnik, ki ga ekipa pod vodstovm Andreja Kitanovskega razvija za Gorenje.
Raziskovalka dr. Jana Murovec je docentka na Katedri za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kjer se že vrsto let ukvarja z razvojem sodobnih, biotehnoloških metod žlahtnjenja rastlin. V preteklosti so bile njene raziskave usmerjene predvsem v razvoj metod indukcije haploidnih rastlin, ki so izjemno pomembne za pridobivanje homozigotnih linij uporabnih za pridobivanje hibridov in za genetske študije. Trenutno se znanstveno- raziskovalno se ukvarja s preurejanja genomov z metodo CRIPSR in vodi aplikativni projekt žlahtnjenja medicinske konoplje v katerem želijo vzgojiti nove sorte z različnimi vsebnostmi kanabinoidov. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto:Nina Slaček
Pred slabimi tremi desetletji se je kaj lahko zdelo, da vprašanje levice, levičarske politične teorije in prakse ni nikakršno vprašanje več, da ga je padec berlinskega zidu za vse večne čase zadovoljivo rešil. No, danes, ko ugotavljamo, da se zgodovina le ni končala leta 1989; ko se v globalnem kontekstu soočamo s skokovitim povečevanjem socialne neenakosti; ko nove, pametne tehnologije prinašajo grožnjo ukinitve milijonov obstoječih delovnih mest; in ko nam grozi ekološka katastrofa neslutenih razsežnosti, se, nasprotno, zdi, da je levica v vsem svojem razponu, od klasične socialdemokracije do različnih oblik anarhizma, ponovno vredna temeljite znanstveno-raziskovalne pozornosti. In prav tem vprašanjem se v zadnjem času intenzivno posveča dr. Cirila Toplak, gostja tokratnih Podob znanja. Dr. Toplakova je magistrirala iz humanističnih ved na newyorški državni univerzi v Buffalu, doktorirala pa iz zgodovine in mednarodnih odnosov na pariški Sorbonni. Od leta 2001 dela na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, kjer je tudi predstojnica Centra za politično teorijo. Na fakulteti sicer predava zgodovino evropske ideje in zgodovino politične misli na Slovenskem, pred nekaj meseci pa se je vrnila iz Združenih držav, kjer je raziskovala tamkajšnja alternativna levičarska gibanja in oblike družbenosti pri staroselskih skupnostih. Z dr. Cirilo Toplak se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
Raziskovalka dr. Mojca Benčina je višja znanstvena sodelavka na Kemijskem inštitutu, na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo, izredna profesorica za področje biokemije na Univerzi v Mariboru in docentka na Univerzi v Ljubljani. Njeno osrednje raziskovalno področje je imunologija in tu je v zadnjih letih nanizala vrsto odmevnih rezultatov, objavljenih v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah. S svojim znanjem je kot mentorica tudi aktivno prispevala k vrsti izjemnih uspehov slovenskih ekip na tekmovanjih iz sintezne biologije iGem, ki potekajo na ameriškem MIT-ju. Posveča se tudi patentni zaščiti. Je uradna zastopnica za intelektualno lastnino pri Uradu RS za intelektualno lastnino v Sloveniji in EU in predstavnica Slovenije v Komiteju za biotehnološke izume pri Evropskem patentnem inštitutu. Oddajo je pripravila Nina Slaček.
Gost tokratnih Podob znanja je dr. Rajko Bratož – akademik in profesor starega veka na ljubljanski Filozofski fakulteti ter dopisni član nemškega arheološkega inštituta v Berlinu. Je vodilni raziskovalec in poznavalec antične zgodovine ne le v slovenskem prostoru, temveč tudi širše. V njegovem fokusu je pozna antika s posebnim poudarkom na razvoju krščanstva, cerkvenih organizacij na območju severne Italije, osrednjih in vzhodnih Alp, srednjega Podonavja in zahodnega Balkana. Objavil je več kot 300 del, med katerimi sta tudi prva sodobna pregleda antične zgodovine v slovenščini – Grška in Rimska zgodovina, vrhunec pa nedvomno predstavlja knjiga Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki, za katero je lani prejel tudi Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.
Gost tokratne oddaje Podobe znanja je priznani slovenski arheolog dr. Anton Velušček, predstojnik Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter izredni profesor na Univerzi v Novi Gorici. Že več kot dvajset let se izr. prof. dr. Anton Velušček aktivno posveča arheološkim raziskavam koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju. Med številnimi najdišči, ki jih je v teh letih aktivno raziskoval, je za sveže zanimanje za koliščarje v zadnjih letih verjetno najpomembnejše najdišče Stare Gmajne pri Verdu. Tam je skupina pod vodstvom dr. Veluščka leta 2002 odkrila odlično ohranjeno leseno kolo z osjo. Več kot 5000 let staro kolo predstavlja najstarejšo tovrstno najdbo na svetu, ki nedvoumno priča, da so bili prebivalci območja osrednje Slovenije pred tisočletji vešči izdelave tehnično nadvse dovršenih izdelkov. O tem, kaj vse o življenju koliščarjev lahko izvemo iz ostankov, ki se v barjanskih vlažnih tleh izredno dobro ohranjajo, se je z Antonom Veluščkom pogovarjala Nina Slaček.
Zadnje Podobe znanja v letošnjem letu posvečamo našemu kolegu Štefanu Kutošu, dolgoletnemu ustvarjalcu oddaje, ki se je od nas nedavno za vedno poslovil. Štefan Kutoš si je oddajo Podobe znanja, portreti slovenskih znanstvenikov in intelektualcev zamislil pred petnajstimi leti in v tem času je pred svoj mikrofon povabil skoraj 600 različnih sogovornikov. Skozi portretne pogovore je odstiral tako tekoče raziskovalno dogajanje v posameznih vedah, ki so se jim njegovi sogovorniki posvečali, kot tudi širše njihov pogled na svet in življenje. Štefan Kutoš se je namreč dobro zavedal, da znanost ni nekaj zaprtega v slonokoščeni stolp, brez pravega stika z družbo, nekaj, kar je morda le uporabno ali celo to ne, ampak se njena prava vrednost kaže predvsem skozi védenje, ki lahko nam vsem bogati življenja. Prav to je postavljal v ospredje v Podobah znanja. V spomin na Štefana Kutoša bomo danes ponovili eno najzgodnejših oddaj, pogovor z legendarnim oceanografom in začetnikom morske biologije pri nas, prof. Miroslavom Zeiem, po katerem danes nosijo ime nagrade Nacionalnega instituta za biologijo.
Gost tokratne oddaje Podobe znanja je dr. Marko Dolinar, izr. prof. za področje biokemije in molekularne biologije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Po doktoratu na Technische Universität München, je več let raziskovalno deloval na Inštitutu Jožef Stefan in nato na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, od leta 2012 kot izredni profesor. Raziskovalno se Marko Dolinar posveča več področjem. Preučuje proteolitične encime in rekombinantna protitelesa, v zadnjih letih pa se še prav posebej intenzivno posveča molekularni in sintezni biologiji cianobakterij. Prav temu področju je v pogovoru namenjena osrednja pozornost. Z Markom Dolinarjem se je pogovarjala Nina Slaček. foto: Nina Slaček
Gost tokratnih Podob znanja je bil dr. Lado Kralj, v sedemdesetih soustanovitelj ter prvi umetniški vodja dveh eksperimentalnih in v marsičem prelomnih gledaliških institucij na Slovenskem, Gledališča Glej in Pekarne. Pozneje je bil umetniški vodja Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, predsedoval je tudi žiriji Borštnikovega srečanja in žiriji, ki podeljuje Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo. Vendar pa smo ga torat pred naš mikrofon povabili predvsem kot znanstvenika. Kralj se je v drugi polovici osemdesetih namreč zaposlil na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete, kjer je kot redni profesor vse do upokojitve generacijam študentk in študentov z nevsakdanjim žarom in zavzetostjo predaval o dramatiki, njeni zgodovini in teoriji. Svoje raziskave, svoja spoznanja je strnil v številnih znanstvenih člankih – nekaj jih je nato izdal še v knjižni obliki, v preglednem zborniku Primerjalni članki – ter v dveh zvezkih Literarnega leksikona, specializirane edicije, v kateri izhajajo ključne razprave slovenske literarnovedne stroke. To sta Ekspresionizem in Teorija drame, ki še danes veljata za temeljni deli, mimo katerih ne more noben literarni znanstvenik. Z dr. Ladom Kraljem se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Na Inštitutu za medicinsko genetiko ljubljanskega Kliničnega centra so v mednarodni raziskavi odkrili nov gen, ki je odgovoren za sindrom prezgodnjega staranja ter o tem objavili članek v znanstveni reviji American Journal of Human Genetics. Izjemen dosežek temelji na sodobni metodi hitrega branja celotnega genskega zapisa, ki odpira prej neslutene možnosti za odkrivanje genskih vzrokov številnih bolezni. V Podobah znanja se je o pomenu tega odkritja, raziskavah redkih bolezni pri nas in o napredku na področju, ki se razvija z bliskovito naglico, s soavtorjem raziskave dr. Alešem Mavrom, dr. med., raziskovalcem na Inštitutu za medicinsko genetiko pogovarjala Nina Slaček.
Letošnji prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo je dr. Slobodan Žumer, redni profesor na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko ter raziskovalni svetnik na Inštitutu Jožef Stefan. Je najvidnejši slovenski strokovnjak za teoretično fiziko mehkih snovi. Najbolj široko poznan segment mehke snovi so nedvomno tekoči kristali, ki so danes del našega vsakdana, saj so sestavni del vsakega pametnega zaslona. Prof. Slobodan Žumer je s svojim delom veliko prispeval k razumevanju zakonitosti, ki omogočajo njihovo raznotero uporabo. Na njegovih odkritjih neposredno temeljijo denimo pametna stekla, ki so še danes v proizvodnji. Prof. Žumer je objavil več kot 270 znanstvenih člankov, ki so citirani več kot 9000 krat. S svojim delom je pomembno prispeval k mednarodnemu ugledu t.i. ljubljanske šole tekočih kristalov. S prof. dr. Slobodanom Žumrom se je pogovarjala Nina Slaček.
Neveljaven email naslov