Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Superračunalniki so danes njuni za reševanje velikih znanstvenih ugank na vseh področjih. A delo z njimi nikakor ni preprosto. Razlika med računalniško kodo za superračunalnike in običajne namizne naprave je podobna razliki med raziskovanjem v laboratoriju in proizvodnjo v tovarni, pravi prejemnik Zoisovega priznanja prof. dr. Matej Praprotnik s Kemijskega instituta in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Praprotnik zdaj vodi novoustanovljeni Center odličnosti MultiXscale, enega izmed desetih, ki jih je Evropska unija ustanovila za podporo evropski pobudi za visokozmogljivo računalništvo EuroHPC, katerega del je tudi slovenski superračunalnik Vega. Slovenski center MulitXscale se bo osredotočil na razvoj kode za večskalne simulacije, na treh konkretnih področjih: za načrtovanje incertificiranje helikopterjev za civilni promet, za uporabo visokozmogljivih baterij za podporo prehodu na trajnostno energijo ter za raziskave ultrazvok za neinvazivno diagnostiko in biomedicinske aplikacije.
Uporabo ultrazvoka za tarčno dostavo zdravil sicer dr. Matej Praprotnik raziskuje v okviru projekta Multrasonica, za katerega je pred tremi leti prejel sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za uveljavljene raziskovalce, t. i. ERC Advanced Grant. A prestižni raziskovalni projekt je naletel na težave v obliki omejitve višine plač pri slovenskih raziskovalcih. Čeprav je znaten del ERC sredstev namenjen prav za plače, se tega v Sloveniji ne da izkoristiti.
»Žalostno je, da imamo denar, ampak ga ne moremo uporabljati in čakamo izvajanje novega zakona,« pravi Praprotnik. »Jaz sem to rešil na zanimiv način, tako da sem del denarja, ki je namenjen za postdoktorske raziskovalce, prenesel na Univerzo v Barceloni in tam ustanovil eksterno skupino, ker tam imam pogoje, da zaposlim ljudi. Po mojem mnenju je to za Slovenijo katastrofa.«
887 epizod
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Superračunalniki so danes njuni za reševanje velikih znanstvenih ugank na vseh področjih. A delo z njimi nikakor ni preprosto. Razlika med računalniško kodo za superračunalnike in običajne namizne naprave je podobna razliki med raziskovanjem v laboratoriju in proizvodnjo v tovarni, pravi prejemnik Zoisovega priznanja prof. dr. Matej Praprotnik s Kemijskega instituta in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Praprotnik zdaj vodi novoustanovljeni Center odličnosti MultiXscale, enega izmed desetih, ki jih je Evropska unija ustanovila za podporo evropski pobudi za visokozmogljivo računalništvo EuroHPC, katerega del je tudi slovenski superračunalnik Vega. Slovenski center MulitXscale se bo osredotočil na razvoj kode za večskalne simulacije, na treh konkretnih področjih: za načrtovanje incertificiranje helikopterjev za civilni promet, za uporabo visokozmogljivih baterij za podporo prehodu na trajnostno energijo ter za raziskave ultrazvok za neinvazivno diagnostiko in biomedicinske aplikacije.
Uporabo ultrazvoka za tarčno dostavo zdravil sicer dr. Matej Praprotnik raziskuje v okviru projekta Multrasonica, za katerega je pred tremi leti prejel sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za uveljavljene raziskovalce, t. i. ERC Advanced Grant. A prestižni raziskovalni projekt je naletel na težave v obliki omejitve višine plač pri slovenskih raziskovalcih. Čeprav je znaten del ERC sredstev namenjen prav za plače, se tega v Sloveniji ne da izkoristiti.
»Žalostno je, da imamo denar, ampak ga ne moremo uporabljati in čakamo izvajanje novega zakona,« pravi Praprotnik. »Jaz sem to rešil na zanimiv način, tako da sem del denarja, ki je namenjen za postdoktorske raziskovalce, prenesel na Univerzo v Barceloni in tam ustanovil eksterno skupino, ker tam imam pogoje, da zaposlim ljudi. Po mojem mnenju je to za Slovenijo katastrofa.«
V PODOBAH ZNANJA tokrat predstavljamo profesorja Slobodana Žumra z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, kjer vodi skupino za fiziko mehke in delno urejene snovi. Raziskovalno dela tudi na Inštitutu Jožef Štefan. Preučuje zlasti tekoče kristale, koloidne disperzije, mehke kompozite, fotonske kristale in polimerne disperzije tekočih kristalov. Vsa ta področja so potencialno pomembna za aplikativno rabo na različnih področjih, od elektrotehnike do bioloških sistemov. Doktor Žumer je med drugim soavtor treh mednarodnih patentov. Za svoje delo je med drugim dobil Kidričevo nagrado. Fizika Slobodana Žumra je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V tokratnih PODOBAH ZNANJA bo naš gost magister Milan Lovrenčič, predsednik Zveze društev generala Maistra in predsednik koordinacije veteranskih in domoljubnih organizacij Slovenije. Že vrsto let se ukvarja s širšo domoljubno tematiko in je pobudnik obuditve spomina več pomembnih Slovencev, med njimi izumitelja Puha ter akademikov Trstenjaka in Slodnjaka. Je tudi pobudnik in častni predsednik fundacije doktorja Antona Trstenjaka. Milana Lovrenčiča je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V PODOBAH ZNANJA bomo tokrat gostili inženirja gozdarstva Tomaža Miheliča, varstvenega ornitologa na Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. Je vodja projekta Novi ornitološki atlas gnezdilk Slovenije, poleg tega tudi pripravlja popis ptičjih vrst. Je avtor več strokovnih razprav in referatov ter mnogih poljudnih člankov na temo ptic. Z ornitologom Tomažem Miheličem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V Podobah znanja bo tokrat gost fizik Janez Štrancar, vodja programske skupine za eksperimentalno biofiziko kompleksnih sistemov na Inštitutu Jožefa Stefana. Preučuje zlasti biološke membrane, supramolekulske strukture, biokompatibilnost, nanomateriale in antimikrobne lastnosti materialov. Raziskave, ki potekajo v njegovi programski skupini, imajo tudi številne aplikativne vidike, med drugim v medicini, farmaciji in varni izdelavi živil. Z biofizikom Janezom Štrancerjem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Naš gost v Podobah znanja bo tokrat doktor Borut Vrščaj, predstojnik oddelka za kmetijsko ekologijo in naravne vire na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Doktor Vrščaj je docent za področje pedologije ter rabe in varstva tal na fakulteti za kmetijstvo univerze v Mariboru ter na visoki šoli za varstvo okolja v Velenju. Preučuje tla kot naravni vir in temelj kopenskih ekosistemov, ukvarja se s pedologijo, z ekologijo in varstvom tal ter z modeliranjem talnih parametrov, s pedološkim kartiranjem in informatiko na tem področju. Z doktorjem Borutom Vrščajem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat gost fizik doktor Tomaž Gyergyek, profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko. Doktor Gyergyek je tudi višji znanstveni sodelavec in vodja laboratorija za fiziko plazme na Odseku za reaktorsko fiziko Inštituta Jožef Stefan. V pogovoru z njim bomo med drugim pobliže spoznali tematiko pridobivanja energije z jedrsko fuzijo, pri čemer je pomembno razumevanje in obvladovanje fizike plazme, prav tako so raziskave plazme pomembne za astrofiziko in za številna druga teoretična in aplikativna področja. S fizikom Tomažem Gyergyekom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA tokrat predstavljamo uglednega slovenskega raziskovalca, profesorja Marka Muniha z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, kjer je predstojnik Laboratorija za robotiko in Vodja programske skupine Analiza in sinteza gibanja pri človeku in stroju. Doktor Munih ima prijavljenih pet patentov. Njegovi članki so pogosto citirani v svetovni literaturi s tega področja, njegova knjiga o robotiki, ki jo je pred leti izdal pri založbi Springer, pa je na seznamih najkakovostnejše svetovne znanstvene literature. Z doktorjem Markom Munihom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V Podobah znanja bo tokrat naš gost profesor Tadej Tuma z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, na kateri je predstojnik Katedre za elektroniko in vodja Laboratorija za računalniške metode v elektroniki. Ukvarja se z računalniškim načrtovanjem in optimizacijo vezij, z mikrokrmilniškimi sistemi ter s programiranjem v realnem času. Veliko deluje v raziskovalnih projektih in programih na področju telekomunikacij. Elektrotehnika dr. Tadeja Tumo je pred mikrofon povabil Štefan Kutoš.
V PODOBAH ZNANJA bo tokrat naš gost sociolog doktor Milko Poštrak, docent na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Ukvarja se z vprašanji konceptov in teorij socialnega dela, pozornost posveča zlasti mladim, zanimajo ga življenjski svetovi mladine, subkulture in ustvarjalnost. V soavtorstvu je napisal učbenik Uvod v socialno delo, v njegovi bibliografiji so med drugim naslovi Uporniške mladinske subkulture – razkazovanje lastne drže, Razsežnosti ustvarjalnosti, Kje so subkulture danes in Nove perspektive sociologije kulture. Z doktorjem Milkom Poštrakom se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
Podobe znanja so razpoznavna tedenska oddaja Programa ARS nacionalnega Radia. V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij in z vseh področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije pa tja do fizike osnovnih delcev, vključujemo pa občasno tudi goste z »mejnih« področij z umetnostjo, kot je recimo arhitektura, upodabljajoče umetnosti ipd.
V Podobah znanja bo gost profesor Borut Božič, dekan Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Doktoriral je s področja klinične imunobiologije in ima mednarodno priznani naziv evropski specialist klinične kemije in laboratorijske medicine. Njegovo delo je bilo vrsto let povezano z laboratorijem za imunologijo revmatizma na Revmatološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra. Prejel je več priznanj, med njimi nagrado Evropskega združenja za boj proti revmatizmu. S profesorjem Borutom Božičem se bo pogovarjal Štefan Kutoš.
Neveljaven email naslov