Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogostejše toče in njeni občasno vse večji kosi, ki pustošijo po naseljenih območjih raziskovalcem ponujajo tudi priložnost analize, in tako kamenček v razumevanju mozaika povodov in vzrokov vedno bolj očitnih podnebnih sprememb. Junija 2019 je v Beli krajini padla toča, največji kosi so dosegali dobrih 12 cm premera, in nekaj so jih prizadeti prebivalci takoj shranili v zamrzovalne skrinje. Tako so prišli tudi do Biotehniške fakultete UL, kjer so hitro ugotovili, da bodo analizo opravili le skupaj s kolegi iz nekaj raziskovalnih inštitutov. Oni so razumeli organske mikrodelce v kosih toče, anorganske pa je skupina desetih naravoslovcev skupaj analizirala skozi več faz. Tako smo nedavno dobili obvestilo o objavi članka o rezultatih raziskave v reviji Science of the Total Environment« (https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0048969722058855?via%3Dihub). Gostje, trije iz skupine 10 raziskovalcev, dr. Manca Viršek Kovač (Inštitut za vode RS), dr. Matejka Podlogar (IJS), mag. Marko Kozjek (UL-BF) so pojasnjevali rezultate raziskave, iz katerih izhaja, da zdaj bolj razumemo, kaj povzroča točo v zemeljski troposferi.
Foto: z leve Manca Viršek Kovač, Marko Kozjek in Matejka Podlogar
Vir: Program Ars, Tenze
646 epizod
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Pogostejše toče in njeni občasno vse večji kosi, ki pustošijo po naseljenih območjih raziskovalcem ponujajo tudi priložnost analize, in tako kamenček v razumevanju mozaika povodov in vzrokov vedno bolj očitnih podnebnih sprememb. Junija 2019 je v Beli krajini padla toča, največji kosi so dosegali dobrih 12 cm premera, in nekaj so jih prizadeti prebivalci takoj shranili v zamrzovalne skrinje. Tako so prišli tudi do Biotehniške fakultete UL, kjer so hitro ugotovili, da bodo analizo opravili le skupaj s kolegi iz nekaj raziskovalnih inštitutov. Oni so razumeli organske mikrodelce v kosih toče, anorganske pa je skupina desetih naravoslovcev skupaj analizirala skozi več faz. Tako smo nedavno dobili obvestilo o objavi članka o rezultatih raziskave v reviji Science of the Total Environment« (https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0048969722058855?via%3Dihub). Gostje, trije iz skupine 10 raziskovalcev, dr. Manca Viršek Kovač (Inštitut za vode RS), dr. Matejka Podlogar (IJS), mag. Marko Kozjek (UL-BF) so pojasnjevali rezultate raziskave, iz katerih izhaja, da zdaj bolj razumemo, kaj povzroča točo v zemeljski troposferi.
Foto: z leve Manca Viršek Kovač, Marko Kozjek in Matejka Podlogar
Vir: Program Ars, Tenze
Na začetku junija 2014 so na Visoki šoli za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu pripravili »Slovenski biopolimerni dan«. Ob pomoči in območne gospodarske zbornice ga je organiziral Kemijski inštitut iz Ljubljane, vodilni partner mednarodnega projekta PLASTiCE (www.plastice.org). Zanj je odgovoren dr. Andrej Kržan, višji znanstveni sodelavec iz Laboratorija za polimerno kemijo in tehnologijo na inštitutu. Kot gost v oddaji bo osvetlil mesto, vlogo in pomen trajnostne proizvodnje in rabe iz biopolimerov izdelanih plastičnih izdelkov. ŽIVO povezuje Goran Tenze.
Več kot pol stoletja od odkritja dvojne vijačnice, molekule DNK kot snovi, iz katere so sestavljeni geni kot osnovni prenašalci informacije o rasti življenja in univerzalnega genskega koda bomo z dvema raziskovalcema govorili o še neodkritih vprašanjih in izzivih sodobne biologije. Sodelujeta dr. Bojan Žagrović iz laboratorijev Maxa F. Perutza v Biocentru na Dunaju in dr. Mojca Benčina iz Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Pripravlja Goran Tenze.
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
http://ipssc.mps.si) pripravil že 6. letno konferenco. Letos bo minilo 10 let od njene ustanovitve. Druga glavna posebnost te konference pa je, da poleg znanstvenosti daje največji poudarek možnosti uporabe teh dosežkov. Na konferenci bodo študentje (po večini mladi raziskovalci, nekaj pa je tudi podiplomskih študentov) predstavili svoja raziskovalna dela in njihovo potencialno uporabo v industriji in gospodarstvu. Kot častni gost letos predava prof. David Probert z univerze v Cambridgeu. V studiu bosta predstavnik študentskega sveta MPŠ-IJS Andraž Rešetič in dekanja prof.dr.Aleksandra Kornhauser Frazer. Oddajo bo živo pripravil Goran Tenze.
»Ni prostora za mlade« - to je temeljno sporočilo komentarja v dnevnem časopisju (DELO, 24.4.14), ki sta ga kot protest objavila raziskovalca z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), mikrobiologinja dr.Ana Rotter z Morske biološke postaje v Piranu in biolog doc.dr.Cene Gostinčar z Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo v Ljubljani. V pogovoru, ki poteka v živo, utemeljita, zakaj sta se odločila za tovrsten pamflet, ki razgali strukturni položaj predvsem po letih mlajših raziskovalcev v državi in v mednarodnem okviru. Povezuje Goran Tenze.
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Tokrat v oddaji predstavljamo Inštitut za oljkarstvo pri Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem s sedežem v Izoli. Lani je nastal kot rezultat mnogoterih teženj po združenem delovanju in zastopanju raziskovalnega in strokovnega dela na področju oljkarstva, z namenom prenosa znanja iz raziskovalne sfere tako do pridelovalcev oljk in olja, kot za izobraževanje potrošnikov. Na fotografiji so sogovorniki od leve proti desni: predstojnik doc. dr. Bojan Butinar, vodja laboratorija za preskušanje olja dipl. kemičarka Milena Bučar Miklavčič in doc.dr. Vasilij Valenčič, analitik in preskuševalec za »senzorično ocenjevanje oljčnega olja« na inštitutu. Pripravlja Goran Tenze.
Vpliv ostankov citostatikov v okolju Citostatiki ali antineoplastična zdravila proti raku učinkujejo tako, da vplivajo na genetski material rakavih celic in na procese, ki uravnavajo njihovo razmnoževanje. Predvsem z bolnišničnimi komunalnimi odplakami pa tako kot tudi npr. antibiotiki, prispejo do tekočih in stoječih voda (te prodrejo v podtalnico, in tako v vodonosnike s pitno vodo. Tam pa živi ogromno organizmov, občutljivih na take vplive. Učinke citostatikov oziroma oceno vpliva njihovih ostankov na organizme v vodnem okolju, kjer pristanejo, preiskuje skupina 9 raziskovalnih ustanov v okviru projekta CYTOTHREAT (del 7. OP, ki se sklene konec l.2014). Ta mednarodni projekt koordinira vodja Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo (www.nib.si ) prof.dr.Metka Filipič. V pogovoru je povedala, kakšno oceno vpliva teh zdravil na organizme v izbranih vodnih ekosistemih lahko podamo na tej stopnji raziskave. Svojo izkušnjo v projektu pa je na kratko opisala tudi njena sodelavka s partnerske ustanove, doc.dr. Marina Isidori s tamkajšnega Oddelka za okoljske, biološke in farmacevtske znanosti in tehnologije (Seconda Universita degli Studi di Napoli – Caserta). Pripravlja Goran Tenze. Foto:osebni arhiv Metke Filipič
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Neveljaven email naslov