Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V obdobju pandemije Covida 19 je nemalo ljudi prvič v življenju slišalo za zadevni test PCR, kar ne pomeni nič drugega kot test z metodo »verižne reakcije s polimerazo«. Kot je znano, ne gre za t.im. »hitri test«, ki naj bi dokazoval bolezen Covid 19 oziroma virus SARS CoV-2, temveč gre za drugačno metodo, do katere so prišli mnogo pred izbruhom te bolezni. Raziskovalci pa iščejo hitrejšo in tudi cenejšo metodo oziroma izboljšanje »PCR testa«. Tokratni gost, raziskovalec z Nacionalnega inštituta za biologijo, doc. dr. David Dobnik je danes kar v studiu V ŽIVO predstavil raziskovalna spoznanja pri razvoju digitalne metode izvedbe PCR testa, oziroma njegov prispevek pri mednarodni raziskavi o izboljšanju ustreznih metod.
FOTO: David Dobnik v laboratoriju NIB
VIR: Nacionalni inštitut za biologijo
646 epizod
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
V obdobju pandemije Covida 19 je nemalo ljudi prvič v življenju slišalo za zadevni test PCR, kar ne pomeni nič drugega kot test z metodo »verižne reakcije s polimerazo«. Kot je znano, ne gre za t.im. »hitri test«, ki naj bi dokazoval bolezen Covid 19 oziroma virus SARS CoV-2, temveč gre za drugačno metodo, do katere so prišli mnogo pred izbruhom te bolezni. Raziskovalci pa iščejo hitrejšo in tudi cenejšo metodo oziroma izboljšanje »PCR testa«. Tokratni gost, raziskovalec z Nacionalnega inštituta za biologijo, doc. dr. David Dobnik je danes kar v studiu V ŽIVO predstavil raziskovalna spoznanja pri razvoju digitalne metode izvedbe PCR testa, oziroma njegov prispevek pri mednarodni raziskavi o izboljšanju ustreznih metod.
FOTO: David Dobnik v laboratoriju NIB
VIR: Nacionalni inštitut za biologijo
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je tukajšnja najstarejša akademska ustanova, saj nepretrgano deluje od ustanovitve leta 1810. Nedavno so izdali obsežno dvojezično delo z naslovom Cvetne formule rastlinskih družin v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, v katerem je predstavljena polovica vseh družin cvetnic na svetu, konec leta pa še monografijo o Andreju Fleischmannu, vrtnarju in nasledniku prvega predstojnika v prvi polovici 19. stoletja. Soavtorja obeh del in predstojnika botaničnega vrta, dr. Jožeta Bavcona, je v studio povabil Goran Tenze. foto: naslovnica knjige »Cvetne formule rastlinskih družin v Botaničnem vrtu Univerze v LJ« vir: Botanični vrt
Na začetku februarja smo beležili svetovni dan mokrišč! 2.februarja 1971 je namreč nekaj držav članic v okviru OZN v iranskem mestu Ramsar podpisalo t.i. »Ramsarsko konvencijo« o mokriščih, zlasti kot habitatih vodnih ptic. Tokrat je gost doc. dr. Andrej Sovinc, donedavni vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline, ki mu je v desetletju in pol vtisnil opazen pečat. Sogovornik predava upravljanje krajinskih parkov na Univerzi na Primorskem v Kopru in na Univerzi Alpe-Adria v Celovcu. Je tudi evropski podpredsednik Svetovne komisije za zavarovana območja pri Svetovni zvezi za ohranitev narave (IUCN). Fotografija: Pogled na mokrišče v južni Avstraliji, kjer prebiva skrivnostna in ogrožena vrsta kljunaš. Avtor: A.Sovinc
Tokrat o evropskem projektu »Heat Shield« oz. »vročinski ščit«, s katerim raziskovalci in predstavniki industrije iščejo načine prilagajanja delavcev povišanim temperaturam. Poleg določene tovarne in Inštituta Jožef Stefan, iz naše države sodeluje še ljubljanska Biotehniška fakulteta. Zastopa jo priznana agrometereologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj. V trajanju največjih vročinskih valov zadnjih let, npr. l.2003 in 2010 se je v Evropi poleg starejših izjemno povečala smrtnost delavcev, mladih moških med 30 in 35 let, predvsem na gradbiščih. Predvsem nemški gospodarstveniki so zato vzpodbudili raziskovalce in odločevalce, in nastal je 5 leten projekt, ki nam ga bo predstavila današnja že omenjena gostja.
Tokrat o stanju življenske raznovrstnosti (biodiverzitete) v državi, v EU, in predvsem v kontekstu vpliva kmetijstva. 13. januarja so se na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani na njegovo pobudo na posvetu srečali s predstavniki izvršne in korporacijskih oblasti (Min. za kmetijstvo, gozd. in prehrano, Min. za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave, KG zbornica). Zaradi nemajhnega vpliva kmetijstva kot državno pomembne dejavnosti na stanje živih organizmov v okolju in naravi, so v tem kontekstu pomembne ugotovitve raziskovalcev, da je pri nas spreminjanje biodiverzitete slabo raziskano, nimamo pa t.im. Rdečih seznamov nacionalno ogroženih vrst, saj Natura 2000 predpostavlja le monitoring 1% pri nas živečih vrst, ki pa, tako tukajšni biologi, niso tiste, ki bi morale biti na Rdečih seznamih ogroženosti. Gost je prof.dr.Davorin Tome, znanstveni svetnik z Nacionalnega inštituta za biologijo. Pripravlja Goran Tenze.
Ob lanski 60-letnici Centra za konserviranje in restavriranje v Arhivu RS smo z dolgoletno predstojnico dr.Jedert Vodopivec Tomažič obudili spomin na to plat arhivskega dela. V dobrih 70 tekočih kilometrih arhivskega gradiva v državi je ogromen izziv za konservatorsko stroko po javnih in zasebnih arhivih. Arhivi pri hranijo najstarejše ohranjene pisne dokumente, jih konservirajo in restavrirajo. Pri tem sodelujejo z raziskovalnimi inštitui, univerzitetniki in kolegi v tujini. In prav prerez vsega tega ponuja drugi jubilejni zbornik 21 strokovnih člankov z anslovom »Konserviranje knjig in papirja 2«. V pogovoru ga je predstavila omenjena predstojnica.
Tokrat gostimo urednika "Žirovskega občasnika", filozofa, publicista in muzealca Miho Nagliča, ki že od začetka 80-ih ureja zbornik za vsa vprašanja na Žirovskem. Nedavno so izdali najnovejšo, 46. številko, ki so ji dodali posebno izdajo z naslovom "Atentat na Alpino". Gre za znano tovarno čevljev, skozi zgodbo katere spoznamo socialne, kulturne in domoznanske razsežnosti tovarniškega obrata, ki je po vojni izrasel iz lokalnih razmer, v poosamosvojitvenem obdobju pa so se te zaradi kopiranja globalnih zakonitosti začele izgubljati. Kraj se mora zdaj soočiti s temi posledicami. Pogovor poteka v živo.
Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.
Prva letošnja oddaja ponuja pogovor o psihedelikih kot terapevtskem sredstvu za lajšanje ali zdravljenje kopice psihičnih in določenih fizioloških bolezenskih težav. Njihova kriminalizacija ni starejša od nekaj desetletij, njihova raba, predvsem takih kot je konoplja pa je ljudem poznana že tisočletja. Le v drugi polovici 20. stoletja so na «zahodu« prekinili tradicijo, ki jo vnovič odkrivajo tudi nekateri strokovnjaki. Med njimi je prof.dr. Gorazd Drevenšek, ki v okviru Univerze na Primorskem med drugim predava psihofarmakologijo duševnih motenj ter molekularne osnove nevrodegeneracije, hkrati pa je znanstveni sodelavec Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske Medicinske fakultete. Prek zdravniške zbornice občasno tudi izobražuje kolege zdravnike o psihedelikih kot terapevtskem sredstvu. Na koperski FAMNIT je pri njem diplomirala druga gostja, Zala Slabe, ki ji je med drugim zaupal organizacijski del prihajajoče mednarodne konference o psihedelikih kot terapevtskem sredstvu.
Zadnjo letošnjo oddajo POGLED V ZNANOST posvečamo 70-im letom Kemijskega inštituta v Ljubljani. Gre za najstarejšo raziskovalno ustanovo pri nas, saj je bila po vojnem razsulu ustanovljena leta 1946. Je pa kemija kot veda ena tistih, ki se jo je kot prvo poučevalo v okviru novoustanovljene ljubljanske univerze že maja 1919. In prav takrat so v tem okviru na pobudo znamenitega profesorja kemije Maksa Samca ustanovili tudi t.im. »Kemični inštitut«. V različnih arhivih je o njegovi preteklosti leto dni iskal dr. Jure Zupan, upokojeni, a še vedno aktivni inštitutski raziskovalec, hkrati pa nekdanji minister za znanost. Nastala je zajetna jubilejna monografija, zato je bilo v studio za povabiti le še predstojnika inštituta, prof. dr. Gregorja Anderluha. Posneli smo pogovor o več kot 70 letih kemijskih raziskav pri nas.
Potrebujete zamenjavo vašega obrabljenega kolenčnega hrustanca ali kolčni vsadek? Nemara zaradi hudih opeklin novo kožo? Z vsem tem se ukvarja sodobna regenerativna medicina, pri kateri pa ne sodelujejo le zdravniki in kirurgi. Eno ključnih vlog v tej sodobni multidisciplinarni dejavnosti imajo tkivni inženirji, ki razvijajo biološke materiale oziroma tkiva. V oddaji POGLED V ZNANOST bomo tokrat spoznali takšno skupino treh mladih z Odseka za nanostrukturne materiale oz. K7 na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani. Za razliko od večine kolegov na odseku se ti ne ukvarjajo z anorganskimi temveč z organskimi materiali. Dr.Ana Gantar, dr.Nataša Drnovšek in doktorand Rok Kocen. na fotografiji Rok Kocen drži tkivni model kolenčnega zgloba, na sredi dr. Ana Gantar, dr.Nataša Drnovšek (avtor Goran Tenze)
V kitajskem jeziku han shilin (izg. šilin) enostavno pomeni »kamniti gozd«. Naziv izhaja iz značilnega kraškega pojava jugozahodne kitajske province Junan, ki meji na Mjanmar, Vietnam in Laos. Tu poteka tudi stik med indijsko in evrazijsko ploščo, zato je predvsem ta, cca.350 kvadr. km velika pokrajina področje velikih tektonskih trenj. In prav zato se je pred 270 milijoni let tudi začela oblikovati ta od našega klasičnega krasa starejša (permska) kamnina. Več o krasoslovnih spoznanjih in sodelovanju s tamkajšnimi krasoslovci in predstavniki turističnega središča kamnitega gozda »Shilin« v pogovoru, kjer sodelujeta izr.prof.dr.Martin Knez in prof.dr. Tadej Slabe z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC-SAZU v Postojni. foto: Kamniti gozd v Junanu vir: Goran Tenze
Tokrat v oddaji gostimo biologa in raziskovalca, izr.prof. fiziologije na Medicinski univerzi v Gradcu, dr.Simona Sedeja. Bil je koordinator mednarodne raziskovalne skupine, ki je v prestižni znanstveni reviji Nature Medicine sredi novembra objavila članek, plod raziskave, ki je potrdila, da naravna sestavina spermidin ščiti srce pred staranjem (Cardioprotection and lifespan extension by the natural polyamine spermidine). Pred kratkim smo ga obiskali na Oddelku za kardiologijo v Gradcu, in za oddajo posneli pogovor z njim. Slika, avtor dr.Simon Sedej, Medicinska Univerza v Gradcu
Raba t. im. plemenitih kovin v sodobnih prenosnih telefonih in podobnih elektronskih napravah narašča. Vedno krajša pa je življenjska doba teh aparatov, ki jih z ločevanjem odpadkov iz razvitega sveta izvažamo v nerazvitega, tam pa iz njih v postopkih, nevarnih za zdravje in okolje, izločijo platino in druge plemenite kovine. Zato je odkritje raziskovalne skupine pod vodstvom današnjega gosta z odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani o t. im. »zelenem recikliranju« platine nedavno vzbudilo kar nekaj pozornosti. Gre za »učinek raztapljanja površine platine z ozonom in ogljikovim oksidom, v katerem se spreminja površinski potencial« oziroma platino recikliramo na neškodljiv način. Članek o tej temi jim je nedavno objavila revija Nature Commucations. Gost oddaje je dr. Nejc Hodnik, pripravil jo je Goran Tenze.
Na teden dni trajajočem raziskovanju po južnokitajskem krasu v provinci Junan, se je naš novinar Goran Tenze pridružil skupini 4 krasoslovcev z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC-SAZU v Postojni. Predstojnik prof.dr.Tadej Slabe, izr.prof.dr.Martin Knez in dr.Mitja Prelovšek ter mladi raziskovalec Matej Blatnik so tam nadaljevali že več kot dve desetletji vzajemnega sodelovanja s kitajskimi kolegi. Med drugim so v glavnem mestu province, 7 miljonskem Kunmingu v okviru Univerze v Junanu z izkušnjami poznavalcev klasičnega krasa nad Trstom že pred leti pomagali vzpostaviti tamkajšne Mednarodno središče za raziskovanje krasa in Kraški okoljski laboratorij. Bivolja jama 20 km pred mejo z Laosom s stalno temperaturo nekaj nad 20 st.C, jim je tokrat nudila nov izziv za razumevanje lastnosti in tako pridobivanja znanja za varovanja kraškega podzemlja, predvsem pa njegovih voda.
Današnji gost, strokovnjak za urejanje voda in hidrolog, prof. dr. Mitja Brilly (Katedra za splošno hidrotehniko Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani), je v svojih predavanjih študentom večkrat omenjal to misel: »Če vodi ne bomo dali več prostora, si ga bo vzela sama tam, kjer si najmanj želimo". To misel med drugim zasledimo v publikaciji VEČ PROSTORA ZA VODE, ki jo podpira tudi Slovenski nacionalni odbor programa IHP UNESCO. V že dolgo trajajočem projektu sodeluje tudi današnji sogovornik. V ponovitvi pogovora, ki smo ga pripravili lani spomladi, bomo primerno jesenskemu deževju obnovili temeljna spoznanja hidrologov o urejanju vodnih režimov. Pripravlja Goran Tenze.
Tokrat gostimo dve raziskovalki z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani dr. Mojco Benčina in Tino Lebar. Obe sta se nedavno vrnili iz Združenih držav. Tam sta bili del skupine mentorjev in študentov Univerze v Ljubljani, ki je dosegla prvo mesto v kategoriji dosežkov v temeljni znanosti. Gre za prestižno tekmovanje iGEM (The International Genetically Engineered Machine Foundation) na področjih sintezne biologije, ki se je iz seminarja univerze Massachussets Institute of Technology v Bostonu leta 2003 – ekipa ljubljanske univerze je bila tam prvič pred 10 leti – razširilo v druženje 300-tih ekip z vseh pomembnejših univerz na svetu. Pripravlja Goran Tenze.
Tokrat se pogovarjamo z dvema štipendistoma slovenskega nacionalnega štipendijskega programa "Svetovne federacije znanstvenikov". L.2002 se mu je pridružila Slovenska znanstvena fundacija, ki razpisuje štipendije za doktorski in postdoktorski študij v okviru vsebin t.im. "planetarnih izzivov", med katere nedvomno sodijo vplivi klimatskih sprememb. Dr.Simon Poljanšek z Gozdarskega inštituta v LJ in doktorski študent Bor Krajnc z IJS (dva od letošnjih devetih štipendistov) se ukvarjata z vplivi klimatskih sprememb na gozdove. Direktor SZF dr.Edvard Kobal pa bo na začetku pojasnil okvir in cilj omenjenih štipendij.
V drugi polovici leta 1996 so na ljubljanski Ortopedski kliniki slovenski ortopedi in celični biologi po enomesečnem gojenju pacientovih hrustančnih celic v laboratoriju med prvimi na svetu vsadili tkivno-inženirski pripravek v pacientov poškodovani kolenski sklep. Med njimi je bil prof. dr. Primož Rožman, ki je tudi gost v oddaji, v studiu pa se mu bosta pridružila doc. dr. Miomir Knežević in dr. Lenart Girandon. Povzeli bodo dve desetletji razvoja, izzivov in omejitev enega od najbolj propulzivnih področij medicine, biologije in predvsem biotehnologije, regenerativne medicine oziroma uporabo matičnih celic v celičnem in tkivnem inženirstvu.
Tokrat o poteku projekta GRETA (Plitvi geotermalni viri v alpskem prostoru) katerega namen je izboljšati energetsko učinkovitost in trajnostno proizvodnjo t.i. plitve geotermalne energije (od 1,5m – 150 m). Slovenijo kot eno od šestih alpskih držav zastopa Geološki zavod Slovenije, tam pa sta zanj zadolžena tudi Simona Pestotnik in Jorg Prestor. V oddajo smo ju povabili po povratku s prvega skupnega srečanja udeležencev projekta na Bavarskem v začetku oktobra. Pripravlja Goran Tenze.
Mag.Sabina Kolar je prva doktorska štipendistka »Sklada Janka Jamnika«, ki so ga po tragični smrti bivšega direktorja in priznanega raziskovalca decembra 2014 koncipirali na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Na inštitutu se je pridružila Odseku za kemijo materialov, točneje, skupini za razvoj baterijskih sistemov pod vodstvom dr.Roberta Dominka. V pogovoru je skušala pojasniti, kako se je odločila, da z magistrske teme v okviru podiplomskega študija na FKKT v LJ – matične celice – presedla k razvoju v okviru kemije materialov.
Neveljaven email naslov