Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živeti in delati kjerkoli. Da, to je mogoče! Dokazuje zgodba družine Woodward.
Lea in Johnatan sta se leta 2006 odločila, da ju recesija in izguba službe v Združenem kraljestvu ne bosta pokopala.
Izbrala sta kakovostno življenje tam, kjer so stroški življenja nižji, splet pa jima omogoča, da delata od koderkoli.
Lea in Jonatan sta bila prisiljena najti rešitev, da bi ohranila kakovost življenja in počela tisto, kar ju veseli in kar dobro znata.
Imela sta dovolj pravil, ki določajo, da moramo trdo delati in zaslužiti veliko denarja, da bi lahko vsak mesec združili konec s koncem, si privoščili hišo na hipoteko in potem delali še več, da bi do smrti odplačali dolgove in nato “uživali” upokojensko življenje z zelo nizko pokojnino. Življenje sta želela uživati tukaj in zdaj.
“Potrebovala sva dobrih 6 mesecev, da sva delovanje svojih podjetij prilagodila možnosti upravljanja in dela na spletu. Prodala sva lastnino, dala hišo v najem in odletela.”
Odločila sta se za življenje in delo kjer koli. Gre za koncept, življenjski slog in miselnost. To ni le nomadski način življenja, kot bi mislili nekateri, ali potovanje po eksotičnih državah. Gre za to, da izberete življenje, ki deluje za vas. Od koder koli.
“Ko se ljudje lotijo takega načina posla, se jim zdi super, da lahko potuješ po svetu in preprosto delaš, kar te veseli. To jih navdušuje. Pozabijo pa, kako bo vse to nanje vplivalo čustveno in osebno. Voditi tako podjetje ne pomeni le imeti spletno stran in prodajati knjige na spletu.”
Pomembno je strateško načrtovanje
Čeprav imajo ljudje zelo veliko idej, ne vedo, katero bi izbrali in jo razvili v donosen posel, ki bi jim omogočal kakovostno življenje in delo od koder koli. Potem je tu še neki drug izziv – kako zamisel spraviti na splet in ustvariti prepoznavno blagovno znamko. Pa tudi to, komu ponuditi storitve in kdaj.
To pa je šele začetek. Potrebni so še dober marketinški prijem, intenzivno navezovanje stikov, mreženje in prepoznavanje potencialnih strank. S takim poslom na spletu moraš ustvarjati ne le dohodek, ampak dobiček. Na to ljudje pozabijo.
“Stresno je voditi podjetje in hkrati potovati. Vsak premik je naporen, četudi ne potuješ veliko. Nimaš pisarne, nimaš kolegov. Ljudje, ki se lotijo takega posla, so pogosto osamljeni. No, midva imava družino in zato nama je laže. Hkrati pa tudi teže.”
Voditi in vlagati samo v en posel je rizično tudi pri tej obliki dela.
“Imava več poslov. Z različnimi projekti in mrežami strank in občinstev si zagotoviva reden prihodek. Najin cilj je dobiček in ne le življenje iz meseca v mesec. Cilj je dobiček, čeprav sva na začetku mislila, da bo zneslo, če le krpala konec s koncem in dobro živela. To je bila napaka, že na začetku bi se morala tega posla lotiti za dobiček.”
Stroške uravnavate sami
@leawoodward Interview on Radio Slovenia///val202.rtvslo.si/. How to become Locaton Independent, live and work from anywhere.
— Simona Habic (@mc_mona) May 15, 2012
Stroški so povsod odvisni od želene ravni kakovosti življenja, tudi od tega, ali kuhate doma, ali jeste zunaj, ali živite v hostlu, hotelu ali v boljšem najetem stanovanju oziroma hiši.
Na Tajskem se da živeti udobno za 1000 ameriških dolarjev na mesec ali manj. Za najino družino za stanovanje, račune, hrano, wi – fi in avto sva porabila 2000 dolarjev.
Lea nadaljuje: “V Granadi pa je bilo draže, približno 4000 dolarjev na mesec. To je največji strošek. Tudi v Južni Afriki je drago, a so preostale storitve in hrana poceni. Udobno življenje z najeto hišo in hrano v restavracijah je zneslo približno 2000 funtov. Lahko pa bi živeli ceneje.”
Zdaj delata le dvajset ur na teden, prej štirideset. Twitter, Facebook, Skype in blog jima omogočata komunikacijo s strankami. In kaj bi v enem tvitu svetovala potencialnim spletnim poslovnežem?
“Napisala bi, naj si ljudje takoj ustvarijo spletno stran in se začnejo globalno povezovati. Mreženje torej.”
620 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Živeti in delati kjerkoli. Da, to je mogoče! Dokazuje zgodba družine Woodward.
Lea in Johnatan sta se leta 2006 odločila, da ju recesija in izguba službe v Združenem kraljestvu ne bosta pokopala.
Izbrala sta kakovostno življenje tam, kjer so stroški življenja nižji, splet pa jima omogoča, da delata od koderkoli.
Lea in Jonatan sta bila prisiljena najti rešitev, da bi ohranila kakovost življenja in počela tisto, kar ju veseli in kar dobro znata.
Imela sta dovolj pravil, ki določajo, da moramo trdo delati in zaslužiti veliko denarja, da bi lahko vsak mesec združili konec s koncem, si privoščili hišo na hipoteko in potem delali še več, da bi do smrti odplačali dolgove in nato “uživali” upokojensko življenje z zelo nizko pokojnino. Življenje sta želela uživati tukaj in zdaj.
“Potrebovala sva dobrih 6 mesecev, da sva delovanje svojih podjetij prilagodila možnosti upravljanja in dela na spletu. Prodala sva lastnino, dala hišo v najem in odletela.”
Odločila sta se za življenje in delo kjer koli. Gre za koncept, življenjski slog in miselnost. To ni le nomadski način življenja, kot bi mislili nekateri, ali potovanje po eksotičnih državah. Gre za to, da izberete življenje, ki deluje za vas. Od koder koli.
“Ko se ljudje lotijo takega načina posla, se jim zdi super, da lahko potuješ po svetu in preprosto delaš, kar te veseli. To jih navdušuje. Pozabijo pa, kako bo vse to nanje vplivalo čustveno in osebno. Voditi tako podjetje ne pomeni le imeti spletno stran in prodajati knjige na spletu.”
Pomembno je strateško načrtovanje
Čeprav imajo ljudje zelo veliko idej, ne vedo, katero bi izbrali in jo razvili v donosen posel, ki bi jim omogočal kakovostno življenje in delo od koder koli. Potem je tu še neki drug izziv – kako zamisel spraviti na splet in ustvariti prepoznavno blagovno znamko. Pa tudi to, komu ponuditi storitve in kdaj.
To pa je šele začetek. Potrebni so še dober marketinški prijem, intenzivno navezovanje stikov, mreženje in prepoznavanje potencialnih strank. S takim poslom na spletu moraš ustvarjati ne le dohodek, ampak dobiček. Na to ljudje pozabijo.
“Stresno je voditi podjetje in hkrati potovati. Vsak premik je naporen, četudi ne potuješ veliko. Nimaš pisarne, nimaš kolegov. Ljudje, ki se lotijo takega posla, so pogosto osamljeni. No, midva imava družino in zato nama je laže. Hkrati pa tudi teže.”
Voditi in vlagati samo v en posel je rizično tudi pri tej obliki dela.
“Imava več poslov. Z različnimi projekti in mrežami strank in občinstev si zagotoviva reden prihodek. Najin cilj je dobiček in ne le življenje iz meseca v mesec. Cilj je dobiček, čeprav sva na začetku mislila, da bo zneslo, če le krpala konec s koncem in dobro živela. To je bila napaka, že na začetku bi se morala tega posla lotiti za dobiček.”
Stroške uravnavate sami
@leawoodward Interview on Radio Slovenia///val202.rtvslo.si/. How to become Locaton Independent, live and work from anywhere.
— Simona Habic (@mc_mona) May 15, 2012
Stroški so povsod odvisni od želene ravni kakovosti življenja, tudi od tega, ali kuhate doma, ali jeste zunaj, ali živite v hostlu, hotelu ali v boljšem najetem stanovanju oziroma hiši.
Na Tajskem se da živeti udobno za 1000 ameriških dolarjev na mesec ali manj. Za najino družino za stanovanje, račune, hrano, wi – fi in avto sva porabila 2000 dolarjev.
Lea nadaljuje: “V Granadi pa je bilo draže, približno 4000 dolarjev na mesec. To je največji strošek. Tudi v Južni Afriki je drago, a so preostale storitve in hrana poceni. Udobno življenje z najeto hišo in hrano v restavracijah je zneslo približno 2000 funtov. Lahko pa bi živeli ceneje.”
Zdaj delata le dvajset ur na teden, prej štirideset. Twitter, Facebook, Skype in blog jima omogočata komunikacijo s strankami. In kaj bi v enem tvitu svetovala potencialnim spletnim poslovnežem?
“Napisala bi, naj si ljudje takoj ustvarijo spletno stran in se začnejo globalno povezovati. Mreženje torej.”
Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija, ima bogate izkušnje z vodenjem in se je v svoji dolgoletni karieri soočila s številnimi izzivi, tudi prevzemom odgovornega položaja po korupcijski aferi v podjetju. Kot pravi so že pred leti njen slog vodenja ocenili kot povezovalen, kar je včasih zvenelo celo nekoliko narobe.
Podjetniška pot Jureta Markiča je zelo povezana s kokošmi. Njegovo podjetje Run Tiger razvija avtomatska vrata in hiše oziroma vile za te živali. Zamisel za avtomatska vrata, ki jih prodaja predvsem prek Amazona v Združene države, je dobil doma, ko je moral zapirati kokošnjake. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2018, hitro povečuje prihodke, lani je imelo že okoli 10 milijonov evrov prometa. A začetki so bili zelo težki, na bankah ni bilo posluha za njegovo idejo.
Vodenje s posluhom tokrat prinaša vpogled v izzive vodenja v razvejanih, ne hierarhičnih organizacijah. Kako je delati v enem najbolj "slavnih" podjetij na svetu, ki privablja zelo motivirane sodelavce z vsega sveta, z vodjo marketinga za regijo Adriatic pri Googlu Metko Svetlin.
Na ljubljanski borzi se je začelo trgovanje s tako imenovanimi ljudskimi obveznicami. A pozornost tudi nepoučenih vlagateljev je v zadnjem času usmerjena zlasti proti trgu kriptovalut, kjer je dogajanje zelo dinamično in tudi v pričakovanju novih rekordnih vrednosti najbolj razširjene med kriptovalutami, bitcoina. Vročica je prisotna tudi na delniških trgih, ki zlasti v luči odličnih rezultatov poslovanja Nvidie (še) ne pojema. A kako dolgo bo obdobje lepih donosov?
Luke Renka se najbrž spomnite iz časov pandemije covida-19. Bil je pobudnik Sledilnika. Njegova voditeljska pot je zelo raznolika, od navdušenega inženirja v podjetju Hermes Softlab do menedžerja. O razlikah v vodenju prostovoljne skupnosti in inženirjev v podjetju, o tem, kako se je počasi sprijaznil s tem, da je smiselno novim zaposlenim dati priložnost in ne delati namesto njih, ter zakaj se mu je zdelo, da so izobraževanja o vodenju izguba časa. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.
Boštjan Škufca Zaveršek je izkušen poslovni voditelj in podpredsednik uprave Telekoma Slovenije. Pogovor z njim tokrat teče o vodenju podjetji v državni lasti, odgovornosti vodje, da sestavi dobro ekipo in o prevzemanju odgovornosti. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.
Dr. Jana Krapež Trošt je so-direktorica v podjetju Sartorius BIA Separations. Razložila bo, kako je voditi znanstvenike, kako sta si z ustanoviteljem podjetja razdelila direktorske naloge in kako se je podjetje spremenilo po vstopu nemških lastnikov. Zelo neposredno bo pripovedovala tudi o tem, kako se je pripravila na prevzem odgovornosti in kaj jo je oblikovalo kot vodjo. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.
Četrta sezona oddaje Vodenje s posluhom prinaša nove primere praks uspešnega vodenja – od vodenja organizacij do zagonskih podjetij in podjetij v državni lasti. V prvi epizodi četrte sezone preverjamo, kako uporabna so načela postherojskega vodenja pri ravnanju v kriznih razmerah. Gost je načelnik Civilne zaščite Srečko Šestan.
Leto se bliža koncu, končuje se tudi letošnja sezona Tečajnice na Valu 202. Zadnja, deseta epizoda, je pod drobnogled vzela dogodke, ki so najbolj zaznamovali dogajanje na finančnih trgih v letu 2023. V ospredju je bila še vedno inflacija, tudi ugibanja o recesiji niso pojenjala.
Zlato morda velja za nekoliko dolgočasno naložbo. A cena te plemenite kovine je v začetku decembra presegla 2100 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, kar je največ doslej. V primerjavi z začetkom decembra 2018 je porasla za več kot 70 odstotkov ter tako presegla praviloma precej donosnejši ameriški delniški trg. Že od nekdaj velja, da je zlato eden najboljših hranilcev vrednosti. Bi morale biti plemenite kovine sestavni del vsakega portfelja?
Bitcoin po daljšem obdobju nekakšnega zatišja spet prihaja v ospredje, njegova vrednost je v soboto, 4. decembra, prvič po lanskem maju presegla 40 tisoč dolarjev. Vlagatelji upajo, da bodo ZDA kmalu dovolile širše trgovanje z najbolj znano kriptovaluto na svetu. Ta močno tvegana naložba je v preteklosti že večkrat poskrbela za razgrete debate in evforično lovljenje kriptovlaka, pri čemer se je marsikdo spotaknil. Tudi pri naložbah v kriptovalute je, podobno kot pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih, pomembno, da poznamo ozadje izdajatelja. Gosta oddaje: Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Andrej P. Škraba, ekonomist
Nakup delnic je danes bolj preprost kot kadarkoli prej. V času digitaliziranega sveta je obisk borznoposredniških hiš za investiranje v vrednostne papirje skoraj odveč. Vse je mogoče storiti prek mobilnih aplikacij, te pa omogočajo tako dostop do podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi, kot do tistih na tujih trgih. V oddaji tudi o tem, koliko pozornosti velja ob nakupu delnic nameniti dividendam, ali lahko pretekla višina dividend napoveduje prihodnje zaslužke ter zakaj neizplačilo dividend ne pomeni nujno slabega poslovanja podjetja. Sogovornika: - Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani - Luka Gubo, analitik in upravljavec premoženja
Vzajemni skladi so dokaj preprost način investiranja za vse, ki nimajo časa ali znanja, da bi poiskali ustrezne individualne finančne instrumente. Tudi pri tej obliki investiranja velja pravilo razpršitve. Kakšno je torej idealno razmerje sredstev, ki jih vložimo v delniške in obveniške sklade? V oddaji tudi o zadnje čase vse bolj priljubljenih ETF-skladih. Ti so praviloma cenovno ugodnejši od klasičnih vzajemnih skladov, a tudi bolj tvegani.
V Sloveniji poznamo tristebrni pokojninski sistem. Njegovo bistvo je, da posameznik sam prevzame del varčevanja za starost, saj samo obvezno pokojninsko zavarovanje ne zagotavlja pokojnine, s katero bi po upokojitvi užival vsaj podoben življenjski slog kot dotlej. A marsikdo ne pozna razlike med pokojninskimi stebri. Kaj torej pomenijo ti pojmi, koliko sredstev bi moral posameznik že med delovno dobo namenjati za dodatno pokojnino in kdaj začeti varčevati za starost?
Zavarovanja veljajo za enega od temeljev urejenih osebnih financ. Ponudbe je veliko, v množici zdravstvenih, premoženjskih, življenjskih, nezgodnih in še kakšnih pa se je pogosto težko znajti. Tokratna oddaja pod drobnogled jemlje predvsem nezgodna, življenjska in premoženjska zavarovanja. V katerih primerih so smiselna in koliko zavarovalnih polic naj bi sklenil posameznik? Je kombinacija zavarovanja z naložbeno komponento dobra izbira ali je za varčevanje bolje izbrati druge produkte? V oddaji tudi o tem, zakaj so mnogi ljudje, ki so bili prizadeti v avgustovskih poplavah, dobili le skromna izplačila.
Krediti, limiti, kartice, obročno nakupovanje … Možnosti za zadolževanje je v današnjem času ogromno. A ne kartic ne limitov ne gre kriviti za finančne težave; krivec je le tisti, ki jih nespametno uporablja in se zadolžuje več, kot si v nekem trenutku lahko privošči. Koliko stane uporaba limita, kaj je pametno zadolževanje in zakaj je pri vsakem kreditnem nakupu priporočljiva udeležba z lastnimi sredstvi?
Inflacija ostaja visoka, obresti za prihranke v bankah je še zdaleč ne dosegajo. Posledično denar na bančnem računu, tisti v nogavici pa sploh, realno izgublja vrednost. Kako prihranke oplemeniti, je izhodiščno vprašanje Tečajnice. Katera oblika varčevanja je najboljša naložba za prihodnost naših otrok? Oddaja prinaša tudi odgovor na vprašanje, kaj je tako imenovana ljudska obveznica, ki naj bi jo kmalu izdala naša država, in komu je ta oblika naložbe namenjena.
Nova sezona Tečajnice prihaja v negotovih razmerah, ki jih še naprej krojijo vojna v Ukrajini in njene posledice, visoka inflacija in ohlajanje gospodarstva. Za uvod v novo sezono preštejemo korake, ki vodijo do urejenih osebnih financ, ugotavljamo, kako težka naj bo zlata rezerva za hude čase in se sprašujemo, kdaj bodo ukrepi Evropske centralne banke za zajezitev inflacije prinesli oprijemljivejše rezultate.
Manj kot tri minute je trajalo, da je v dober kilometer oddaljeno sosesko dron po zraku dostavil (nepolito) kavo, rogljičke in sladoled. Irsko zagonsko podjetje Manna Aero v predmestju Dublina poskusno že dostavlja hrano z naprednimi droni, prepričani so, da bo to kmalu postala povsem običajna praksa. Bo res? Kako? Kakšne so regulacije in potencialne nevarnosti? Je takšen poslovni model sploh vzdržen? Na Irskem je preverjal Luka Hvalc.
Ugotavljamo, kakšna bo mobilnost prihodnosti. Na živahni start-up sceni podjetja razmišljajo tudi o tem, kako se bomo premikali v prihodnje in pri tem precej premikajo meje mogočega. Lani so se kar štirje berlinski start-upi uvrstili med 50 najboljših v tekmovanju za evropsko nagrado za mobilnost. Spoznali boste eno od njih, podjetje Theo ter bolj zrelo podjetje Ebee.
Neveljaven email naslov