Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živeti in delati kjerkoli. Da, to je mogoče! Dokazuje zgodba družine Woodward.
Lea in Johnatan sta se leta 2006 odločila, da ju recesija in izguba službe v Združenem kraljestvu ne bosta pokopala.
Izbrala sta kakovostno življenje tam, kjer so stroški življenja nižji, splet pa jima omogoča, da delata od koderkoli.
Lea in Jonatan sta bila prisiljena najti rešitev, da bi ohranila kakovost življenja in počela tisto, kar ju veseli in kar dobro znata.
Imela sta dovolj pravil, ki določajo, da moramo trdo delati in zaslužiti veliko denarja, da bi lahko vsak mesec združili konec s koncem, si privoščili hišo na hipoteko in potem delali še več, da bi do smrti odplačali dolgove in nato “uživali” upokojensko življenje z zelo nizko pokojnino. Življenje sta želela uživati tukaj in zdaj.
“Potrebovala sva dobrih 6 mesecev, da sva delovanje svojih podjetij prilagodila možnosti upravljanja in dela na spletu. Prodala sva lastnino, dala hišo v najem in odletela.”
Odločila sta se za življenje in delo kjer koli. Gre za koncept, življenjski slog in miselnost. To ni le nomadski način življenja, kot bi mislili nekateri, ali potovanje po eksotičnih državah. Gre za to, da izberete življenje, ki deluje za vas. Od koder koli.
“Ko se ljudje lotijo takega načina posla, se jim zdi super, da lahko potuješ po svetu in preprosto delaš, kar te veseli. To jih navdušuje. Pozabijo pa, kako bo vse to nanje vplivalo čustveno in osebno. Voditi tako podjetje ne pomeni le imeti spletno stran in prodajati knjige na spletu.”
Pomembno je strateško načrtovanje
Čeprav imajo ljudje zelo veliko idej, ne vedo, katero bi izbrali in jo razvili v donosen posel, ki bi jim omogočal kakovostno življenje in delo od koder koli. Potem je tu še neki drug izziv – kako zamisel spraviti na splet in ustvariti prepoznavno blagovno znamko. Pa tudi to, komu ponuditi storitve in kdaj.
To pa je šele začetek. Potrebni so še dober marketinški prijem, intenzivno navezovanje stikov, mreženje in prepoznavanje potencialnih strank. S takim poslom na spletu moraš ustvarjati ne le dohodek, ampak dobiček. Na to ljudje pozabijo.
“Stresno je voditi podjetje in hkrati potovati. Vsak premik je naporen, četudi ne potuješ veliko. Nimaš pisarne, nimaš kolegov. Ljudje, ki se lotijo takega posla, so pogosto osamljeni. No, midva imava družino in zato nama je laže. Hkrati pa tudi teže.”
Voditi in vlagati samo v en posel je rizično tudi pri tej obliki dela.
“Imava več poslov. Z različnimi projekti in mrežami strank in občinstev si zagotoviva reden prihodek. Najin cilj je dobiček in ne le življenje iz meseca v mesec. Cilj je dobiček, čeprav sva na začetku mislila, da bo zneslo, če le krpala konec s koncem in dobro živela. To je bila napaka, že na začetku bi se morala tega posla lotiti za dobiček.”
Stroške uravnavate sami
@leawoodward Interview on Radio Slovenia///val202.rtvslo.si/. How to become Locaton Independent, live and work from anywhere.
— Simona Habic (@mc_mona) May 15, 2012
Stroški so povsod odvisni od želene ravni kakovosti življenja, tudi od tega, ali kuhate doma, ali jeste zunaj, ali živite v hostlu, hotelu ali v boljšem najetem stanovanju oziroma hiši.
Na Tajskem se da živeti udobno za 1000 ameriških dolarjev na mesec ali manj. Za najino družino za stanovanje, račune, hrano, wi – fi in avto sva porabila 2000 dolarjev.
Lea nadaljuje: “V Granadi pa je bilo draže, približno 4000 dolarjev na mesec. To je največji strošek. Tudi v Južni Afriki je drago, a so preostale storitve in hrana poceni. Udobno življenje z najeto hišo in hrano v restavracijah je zneslo približno 2000 funtov. Lahko pa bi živeli ceneje.”
Zdaj delata le dvajset ur na teden, prej štirideset. Twitter, Facebook, Skype in blog jima omogočata komunikacijo s strankami. In kaj bi v enem tvitu svetovala potencialnim spletnim poslovnežem?
“Napisala bi, naj si ljudje takoj ustvarijo spletno stran in se začnejo globalno povezovati. Mreženje torej.”
609 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Živeti in delati kjerkoli. Da, to je mogoče! Dokazuje zgodba družine Woodward.
Lea in Johnatan sta se leta 2006 odločila, da ju recesija in izguba službe v Združenem kraljestvu ne bosta pokopala.
Izbrala sta kakovostno življenje tam, kjer so stroški življenja nižji, splet pa jima omogoča, da delata od koderkoli.
Lea in Jonatan sta bila prisiljena najti rešitev, da bi ohranila kakovost življenja in počela tisto, kar ju veseli in kar dobro znata.
Imela sta dovolj pravil, ki določajo, da moramo trdo delati in zaslužiti veliko denarja, da bi lahko vsak mesec združili konec s koncem, si privoščili hišo na hipoteko in potem delali še več, da bi do smrti odplačali dolgove in nato “uživali” upokojensko življenje z zelo nizko pokojnino. Življenje sta želela uživati tukaj in zdaj.
“Potrebovala sva dobrih 6 mesecev, da sva delovanje svojih podjetij prilagodila možnosti upravljanja in dela na spletu. Prodala sva lastnino, dala hišo v najem in odletela.”
Odločila sta se za življenje in delo kjer koli. Gre za koncept, življenjski slog in miselnost. To ni le nomadski način življenja, kot bi mislili nekateri, ali potovanje po eksotičnih državah. Gre za to, da izberete življenje, ki deluje za vas. Od koder koli.
“Ko se ljudje lotijo takega načina posla, se jim zdi super, da lahko potuješ po svetu in preprosto delaš, kar te veseli. To jih navdušuje. Pozabijo pa, kako bo vse to nanje vplivalo čustveno in osebno. Voditi tako podjetje ne pomeni le imeti spletno stran in prodajati knjige na spletu.”
Pomembno je strateško načrtovanje
Čeprav imajo ljudje zelo veliko idej, ne vedo, katero bi izbrali in jo razvili v donosen posel, ki bi jim omogočal kakovostno življenje in delo od koder koli. Potem je tu še neki drug izziv – kako zamisel spraviti na splet in ustvariti prepoznavno blagovno znamko. Pa tudi to, komu ponuditi storitve in kdaj.
To pa je šele začetek. Potrebni so še dober marketinški prijem, intenzivno navezovanje stikov, mreženje in prepoznavanje potencialnih strank. S takim poslom na spletu moraš ustvarjati ne le dohodek, ampak dobiček. Na to ljudje pozabijo.
“Stresno je voditi podjetje in hkrati potovati. Vsak premik je naporen, četudi ne potuješ veliko. Nimaš pisarne, nimaš kolegov. Ljudje, ki se lotijo takega posla, so pogosto osamljeni. No, midva imava družino in zato nama je laže. Hkrati pa tudi teže.”
Voditi in vlagati samo v en posel je rizično tudi pri tej obliki dela.
“Imava več poslov. Z različnimi projekti in mrežami strank in občinstev si zagotoviva reden prihodek. Najin cilj je dobiček in ne le življenje iz meseca v mesec. Cilj je dobiček, čeprav sva na začetku mislila, da bo zneslo, če le krpala konec s koncem in dobro živela. To je bila napaka, že na začetku bi se morala tega posla lotiti za dobiček.”
Stroške uravnavate sami
@leawoodward Interview on Radio Slovenia///val202.rtvslo.si/. How to become Locaton Independent, live and work from anywhere.
— Simona Habic (@mc_mona) May 15, 2012
Stroški so povsod odvisni od želene ravni kakovosti življenja, tudi od tega, ali kuhate doma, ali jeste zunaj, ali živite v hostlu, hotelu ali v boljšem najetem stanovanju oziroma hiši.
Na Tajskem se da živeti udobno za 1000 ameriških dolarjev na mesec ali manj. Za najino družino za stanovanje, račune, hrano, wi – fi in avto sva porabila 2000 dolarjev.
Lea nadaljuje: “V Granadi pa je bilo draže, približno 4000 dolarjev na mesec. To je največji strošek. Tudi v Južni Afriki je drago, a so preostale storitve in hrana poceni. Udobno življenje z najeto hišo in hrano v restavracijah je zneslo približno 2000 funtov. Lahko pa bi živeli ceneje.”
Zdaj delata le dvajset ur na teden, prej štirideset. Twitter, Facebook, Skype in blog jima omogočata komunikacijo s strankami. In kaj bi v enem tvitu svetovala potencialnim spletnim poslovnežem?
“Napisala bi, naj si ljudje takoj ustvarijo spletno stran in se začnejo globalno povezovati. Mreženje torej.”
Nakup delnic je danes bolj preprost kot kadarkoli prej. V času digitaliziranega sveta je obisk borznoposredniških hiš za investiranje v vrednostne papirje skoraj odveč. Vse je mogoče storiti prek mobilnih aplikacij, te pa omogočajo tako dostop do podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi, kot do tistih na tujih trgih. V oddaji tudi o tem, koliko pozornosti velja ob nakupu delnic nameniti dividendam, ali lahko pretekla višina dividend napoveduje prihodnje zaslužke ter zakaj neizplačilo dividend ne pomeni nujno slabega poslovanja podjetja. Sogovornika: - Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani - Luka Gubo, analitik in upravljavec premoženja
Vzajemni skladi so dokaj preprost način investiranja za vse, ki nimajo časa ali znanja, da bi poiskali ustrezne individualne finančne instrumente. Tudi pri tej obliki investiranja velja pravilo razpršitve. Kakšno je torej idealno razmerje sredstev, ki jih vložimo v delniške in obveniške sklade? V oddaji tudi o zadnje čase vse bolj priljubljenih ETF-skladih. Ti so praviloma cenovno ugodnejši od klasičnih vzajemnih skladov, a tudi bolj tvegani.
V Sloveniji poznamo tristebrni pokojninski sistem. Njegovo bistvo je, da posameznik sam prevzame del varčevanja za starost, saj samo obvezno pokojninsko zavarovanje ne zagotavlja pokojnine, s katero bi po upokojitvi užival vsaj podoben življenjski slog kot dotlej. A marsikdo ne pozna razlike med pokojninskimi stebri. Kaj torej pomenijo ti pojmi, koliko sredstev bi moral posameznik že med delovno dobo namenjati za dodatno pokojnino in kdaj začeti varčevati za starost?
Zavarovanja veljajo za enega od temeljev urejenih osebnih financ. Ponudbe je veliko, v množici zdravstvenih, premoženjskih, življenjskih, nezgodnih in še kakšnih pa se je pogosto težko znajti. Tokratna oddaja pod drobnogled jemlje predvsem nezgodna, življenjska in premoženjska zavarovanja. V katerih primerih so smiselna in koliko zavarovalnih polic naj bi sklenil posameznik? Je kombinacija zavarovanja z naložbeno komponento dobra izbira ali je za varčevanje bolje izbrati druge produkte? V oddaji tudi o tem, zakaj so mnogi ljudje, ki so bili prizadeti v avgustovskih poplavah, dobili le skromna izplačila.
Krediti, limiti, kartice, obročno nakupovanje … Možnosti za zadolževanje je v današnjem času ogromno. A ne kartic ne limitov ne gre kriviti za finančne težave; krivec je le tisti, ki jih nespametno uporablja in se zadolžuje več, kot si v nekem trenutku lahko privošči. Koliko stane uporaba limita, kaj je pametno zadolževanje in zakaj je pri vsakem kreditnem nakupu priporočljiva udeležba z lastnimi sredstvi?
Inflacija ostaja visoka, obresti za prihranke v bankah je še zdaleč ne dosegajo. Posledično denar na bančnem računu, tisti v nogavici pa sploh, realno izgublja vrednost. Kako prihranke oplemeniti, je izhodiščno vprašanje Tečajnice. Katera oblika varčevanja je najboljša naložba za prihodnost naših otrok? Oddaja prinaša tudi odgovor na vprašanje, kaj je tako imenovana ljudska obveznica, ki naj bi jo kmalu izdala naša država, in komu je ta oblika naložbe namenjena.
Nova sezona Tečajnice prihaja v negotovih razmerah, ki jih še naprej krojijo vojna v Ukrajini in njene posledice, visoka inflacija in ohlajanje gospodarstva. Za uvod v novo sezono preštejemo korake, ki vodijo do urejenih osebnih financ, ugotavljamo, kako težka naj bo zlata rezerva za hude čase in se sprašujemo, kdaj bodo ukrepi Evropske centralne banke za zajezitev inflacije prinesli oprijemljivejše rezultate.
Manj kot tri minute je trajalo, da je v dober kilometer oddaljeno sosesko dron po zraku dostavil (nepolito) kavo, rogljičke in sladoled. Irsko zagonsko podjetje Manna Aero v predmestju Dublina poskusno že dostavlja hrano z naprednimi droni, prepričani so, da bo to kmalu postala povsem običajna praksa. Bo res? Kako? Kakšne so regulacije in potencialne nevarnosti? Je takšen poslovni model sploh vzdržen? Na Irskem je preverjal Luka Hvalc.
Ugotavljamo, kakšna bo mobilnost prihodnosti. Na živahni start-up sceni podjetja razmišljajo tudi o tem, kako se bomo premikali v prihodnje in pri tem precej premikajo meje mogočega. Lani so se kar štirje berlinski start-upi uvrstili med 50 najboljših v tekmovanju za evropsko nagrado za mobilnost. Spoznali boste eno od njih, podjetje Theo ter bolj zrelo podjetje Ebee.
Nolla v finščini pomeni nič. Praktično nič odpadkov ustvarijo v eni izmed dveh evropskih zero-waste restavracij, ki smo jo obiskali v Helsinkih.
Kako izbrati prave ljudi za prave položaje? Ustanoviteljica BOC inštituta Simona Špilak razkriva, kako delujejo "lovci na glave" in katere veščine so pri vodenju najbolj zaželene. V pogovoru s strokovnim sodelavcem oddaje profesorjem z Ekonomske fakultete Mihom Škerlavajem in Anjo Hlača Ferjančič tudi o aktualni temi: t. i. tihih odpovedih.
Peta epizoda prinaša vpogled v delovanje hitrorastočega podjetja Blubit, ki je bilo že dvakrat uvrščeno med 1000 najhitreje rastočih podjetij v Evropi. Blubit izdeluje unikatne rešitve na področju industrijske avtomatizacije in robotizacije. Kako pomembno je najti vodje in kako zanimiv pristop imajo pri njihovem razvoju?
Četrta epizoda prinaša poseben vpogled v delovanje Elana. Gostimo Melanijo Korošec, s katero se pogovarjamo o stalnem inoviranju in o inovativnih ekipah. Nekdanja vrhunska tekmovalka v telemark smučanju je prepričana, da je inoviranja sposobna le ekipa, ki ni prestrašena, in ki kdaj na mizo prinese tudi kaj norega.
V tretji epizodi v ospredje postavljamo inoviranje, vodenje sprememb in smisel pri delu. Pred petimi leti je bilo podjetje Narayan ustanovljeno z osnovno idejo, da ljudem prinese zdravo prehrano po dostopni ceni. Poleg tega pa na trg poskušajo prinesti tudi superživila in rastlinske alternativne oblike proteinov. Pri inovacijah velikokrat naletijo na nezaupanje ali na odpor. Njihovo vodilo je izobraževanje ljudi o tem, zakaj trenutni način proizvodnje hrane ni primeren.
V posebni oddaji o izkušnjah, ki so ga izoblikovale, govori trener slovenske skakalne reprezentance Robert Hrgota. "Pomembno je, da se ne izogibaš konfliktom, ampak neposredno komuniciraš." Kako dajati povratne informacije, kako zgraditi zdravo kulturo v ekipi in kako si je samozavest pridobil kot neizkušen snemalec?
Gin je še pred nekaj leti, sploh v Veliki Britaniji, veljal za pijansko pijačo. Zdaj pa je spet v ospredju med trendovskimi alkoholnimi pijačami, predvsem zato ker lahko take vrste pijačo brez zapletene tehnologije naredimo tudi v domačih kraft delavnicah. Edino zapovedano pravilo pri izdelavi gina je namreč to, da moramo v proizvodnji te pijače uporabiti alkohol in vsaj nekaj gramov brinovih jagod.
Marko Sladič, soustanovitelj in direktor podjetja Hemptouch, ki izdeluje naravno konopljino kozmetiko, je razkril, kako se soočajo z omejitvami oglaševanja in zakaj v prihodnjem letu ne pričakuje velike rasti. Razkril je tudi, kako je majhnemu podjetju uspelo prodreti na zahteven japonski trg in zakaj se bodo od iskanja novih kupcev preusmerili h krepitvi odnosa z rednimi strankami.
Gregor Pust je ustanovitelj in direktor Zavoda G-rega. V poslovne vode je s plavalnimi tečaji dobesedno zaplaval po končanem prvem letniku študija na Fakulteti za šport. Z leti je dodajal nove športne tečaje in odprl tudi zasebni vrtec. Kaj se je na poti naučil o podjetništvu, kako motivira sodelavce ter kaj je ključno pri pridobivanju zaupanja staršev sta ga spraševala strokovni sodelavec, soustanovitelj Hooray Studios, Mic Melanšek in Anja Hlača Ferjančič.
Katja Šuklje Antalick je doktorica vinogradništva, ki se je po letih dela v Južni Afriki in Avstraliji vrnila v Slovenijo in se iz akademskih vod spustila v podjetništvo. Vodi družinsko vinsko klet v Beli krajini in vinski bar v Ljubljani. Kje vidi razvojni potencial Bele krajine, kako si v družini razdelijo delo in zakaj na posel gleda predvsem na podlagi vrednot? Pa tudi o tem, kako se je njen soprog, ki prihaja iz Francije, navdušil nad modro frankinjo.
Neveljaven email naslov